SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 4. junija 2013(*)
„Ničnostna tožba – Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Helikopterska podpora misiji Eulex Kosovo – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Neobstoj lastnosti tožene stranke – Nedopustnost“
V zadevi T‑213/12,
Elitaliana SpA, s sedežem v Rimu (Italija), ki jo zastopa R. Colagrande, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Eulex Kosovo, s sedežem v Prištini (Kosovo), ki jo zastopa G. Brosadola Pontotti, solicitor,
tožena stranka,
zaradi predloga za, prvič, razglasitev ničnosti ukrepov, ki jih je misija Eulex Kosovo sprejela v okviru oddaje javnega naročila z naslovom „EuropeAid/131516/D/SER/XK – Helikopterska podpora misiji Eulex na Kosovu (PROC/272/11)“ drugemu ponudniku, in drugič, naložitev Eulex Kosovo, naj povrne škodo, ki je tožeči stranki nastala, ker ji navedeno naročilo ni bilo oddano,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Dittrich (poročevalec), predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in M. Prek, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Svet Evropske unije je 4. februarja 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem Eulex Kosovo (UL L 42, str. 92). V skladu s členom 2, prvi odstavek, tega skupnega ukrepa Eulex Kosovo pomaga institucijam, pravosodnim organom in organom pregona na Kosovu pri doseganju trajnosti in odgovornosti ter pri nadaljnjem razvoju in krepitvi neodvisnega večnarodnega pravosodnega sistema ter večnarodne policije in carine ter zagotavlja, da so te institucije neodvisne od političnih vplivov in upoštevajo mednarodno priznane standarde in evropske najboljše prakse.
2 V dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije (UL 2011/S 200‑324817) je bilo 18. oktobra 2011 objavljeno obvestilo o javnem naročilu z omejenim postopkom v zvezi s projektom z naslovom „Helikopterska podpora misiji Eulex na Kosovu“ z referenčno številko EuropeAid/131516/D/SER/XK za sklenitev pogodbe o izvajanju storitev. V tem obvestilu je bilo navedeno: „Naročnik: vodja Eulex Kosovo, Priština, Kosovo.“
3 Vodja Eulex Kosovo je z dopisom z dne 23. decembra 2011, ki so mu bila med drugim priložena navodila za ponudnike, k sodelovanju v omejenem razpisnem postopku povabil tožečo stranko, italijansko družbo Elitaliana SpA, katere dejavnost vključuje helikopterske storitve, ki jih opravlja za javne organe.
4 Tožeča stranka je oddala ponudbo v okviru zgoraj navedenega postopka.
5 Direktor za upravljanje in podporne storitve Eulex Kosovo je z dopisom z dne 29. marca 2012 tožečo stranko obvestil, da je bila njena ponudba uvrščena na drugo mesto.
6 Tožeča stranka je z dopisom z dne 2. aprila 2012 Eulex Kosovo zaprosila za vpogled v nekatere dokumente, ki jih je predložil ponudnik, čigar ponudba je bila uvrščena na prvo mesto. Vodja Eulex Kosovo je z dopisom z dne 17. aprila 2012 zavrnil odobritev vpogleda v te dokumente.
7 Vodja Eulex Kosovo je 24. aprila 2012 zadevno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba je bila uvrščena na prvo mesto.
Postopek in predlogi strank
8 Tožeča stranka je 23. maja 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo zoper Eulex Kosovo in Starlite Aviation Operations.
9 Tožeča stranka je z ločenim aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča istega dne, vložila predlog za izdajo začasne odredbe in v njem predlagala, naj predsednik Splošnega sodišča odredi odlog izvršitve odločbe Eulex Kosovo, s katero je bila zavrnjena njena ponudba v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila in s katero je bilo to naročilo oddano drugemu ponudniku, ter tako prepove Eulex Kosovo, da sklene pogodbo o zadevnem naročilu, ali če je ta že bila sklenjena, da se naročilo začne izvajati, ter sprejme drug, primernejši začasni ukrep.
10 Splošno sodišče je s sklepom z dne 3. julija 2012 v zadevi Elitaliana proti Eulex Kosovo in Starlite Aviation Operations (T‑213/12) tožbo zavrnilo v delu, v katerem je bila usmerjena zoper Starlite Aviation Operations.
11 Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 4. septembra 2012 v zadevi Elitaliana proti Eulex Kosovo (T‑213/12 R) zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe in pridržal odločitev o stroških.
12 Eulex Kosovo je z ločenim aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 14. septembra 2011, vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča.
13 Tožeča stranka je 28. novembra 2012 predložila stališča glede ugovora nedopustnosti.
14 Tožeča stranka v tožbi Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost ukrepov, ki jih je misija Eulex Kosovo sprejela v okviru oddaje javnega naročila z naslovom „EuropeAid/131516/D/SER/XK – Helikopterska podpora misiji Eulex na Kosovu (PROC/272/11)“ drugemu ponudniku, o čemer jo je Eulex Kosovo obvestila z dopisom z dne 29. marca 2012, in katerega koli drugega s tem povezanega ukrepa ter zlasti obvestila z dne 17. aprila 2012, s katerim je Eulex Kosovo zavrnila odobritev vpogleda v zahtevane dokumente;
– Eulex Kosovo naloži povračilo škode, nastale, ker ji navedeno naročilo ni bilo oddano;
– Eulex Kosovo naloži plačilo stroškov.
15 Eulex Kosovo v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno;
– tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov zadeve.
16 Tožeča stranka v stališčih glede ugovora nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– ugovor nedopustnosti zavrne;
– vsekakor tožbo vroči instituciji, ki se šteje za toženo stranko.
Pravo
17 Splošno sodišče lahko na podlagi člena 114(1) in (4) Poslovnika na predlog ene od strank odloči o ugovoru nedopustnosti, ne da bi odločalo o zadevi po temelju. V skladu z odstavkom 3 istega člena se ta predlog obravnava ustno, razen če Splošno sodišče ne odloči drugače. Splošno sodišče meni, da je v obravnavanem primeru o zadevi dovolj poučeno na podlagi listin v spisu, zato je odločilo, da ni treba začeti ustnega postopka.
18 Eulex Kosovo v podporo svojim predlogom trdi, prvič, da v obravnavanem primeru ne more biti tožena stranka, ker nima statusa samostojnega organa. Drugič, trdi, da Splošno sodišče ni pristojno v zvezi z akti, sprejetimi na podlagi določb PDEU, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP).
19 Na prvem mestu je treba glede vprašanja, ali je Eulex Kosovo lahko tožena stranka, opozoriti, da je v skladu s členom 263, prvi odstavek, PDEU ničnostno tožbo mogoče vložiti proti aktom nekaterih poimensko določenih institucij, vendar tudi širše, proti aktom, ki jih sprejmejo organi, uradi ali agencije Evropske unije, če gre za akte z zavezujočimi pravnimi učinki.
20 Poleg tega v skladu s členom 44(1)(b) Poslovnika tožba iz člena 21 Statuta Sodišča Unije obsega navedbo tožene stranke.
21 Po mnenju tožeče stranke je Eulex Kosovo lahko tožena stranka, ker je organ, urad ali agencija Unije v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU.
22 Pri tem je treba v zvezi s pravnim statusom Eulex Kosovo opozoriti, da je Unija v skladu s členom 1(1) Skupnega ukrepa 2008/124 Eulex Kosovo ustanovila kot misijo za krepitev pravne države na Kosovu.
23 Člen 6 Skupnega ukrepa 2008/124 določa strukturo Eulex Kosovo. V odstavku 1 tega člena je tako določeno, da je Eulex Kosovo enotna misija evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) na celotnem Kosovu. V skladu z odstavkom 2 Eulex Kosovo ustanovi glavni štab ter regionalne in lokalne urade na Kosovu, podporno enoto v Bruslju (Belgija) in po potrebi urade za stike. V skladu z odstavkom 3 Eulex Kosovo sestavljajo vodja misije in osebje ter policijska, pravosodna in carinska enota.
24 V skladu s členom 7(1) in (2) Skupnega ukrepa 2008/124 je vodja civilnega štaba za načrtovanje in izvajanje operacij poveljnik civilne operacije za Eulex Kosovo, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) ter pod splošno pristojnostjo visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), odgovoren za poveljevanje in nadzor nad Eulex Kosovo na strateški ravni. V skladu z odstavkom 3 navedenega člena je odgovoren za ustrezno in učinkovito izvajanje sklepov Sveta in sklepov PVO, po potrebi tudi z dajanjem strateških navodil, svetovanjem in tehnično podporo vodji misije.
25 Člen 11 Skupnega ukrepa 2008/124 določa strukturo poveljevanja Eulex Kosovo. V skladu z odstavkom 2 tega člena PVO v odgovornosti Sveta in VP izvršuje politični nadzor in strateško vodenje Eulex Kosovo. V skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena poveljnik civilne operacije, ki je strateški poveljnik Eulex Kosovo, poroča Svetu prek VP. V odstavku 5 te določbe je navedeno, da je vodja misije odgovoren za poveljevanje in nadzor nad Eulex Kosovo na območju operacije ter neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije.
26 Glede na zgoraj navedene določbe Eulex Kosovo ni pravna oseba in ni predvideno, da bi lahko bila stranka v postopku pred sodišči Unije. Nasprotno, to je misija, torej enkraten ukrep, katerega trajanje je bilo prvotno omejeno do 14. junija 2010 na podlagi člena 20 Skupnega ukrepa 2008/124, kakor je bil spremenjen s Skupnim ukrepom 2009/445/SZVP z dne 9. junija 2009 (UL L 148, str. 33) in ki je bil ob vložitvi tožbe spremenjen in podaljšan do 14. junija 2012 s Sklepom Sveta 2010/322/SZVP z dne 8. junija 2010 (UL L 145, str. 13). Splošno sodišče je v takem primeru že razsodilo, da misije ni mogoče šteti za organ, urad ali agencijo Unije v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU (sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 22. julija 2010 v zadevi H proti Svetu in drugim, T‑271/10 R, neobjavljen v ZOdl., točki 19 in 20). Iz tega sledi, da Eulex Kosovo ni tak organ, urad ali agencija.
27 Poleg tega je treba poudariti, da tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti ukrepov, ki jih je Eulex Kosovo sprejela v okviru oddaje zadevnega naročila, to je v bistvu ukrepov, s katerimi je bila zavrnjena ponudba, ki jo je tožeča stranka vložila v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila, in s katerimi je bilo to naročilo oddano drugemu ponudniku, ter katerega koli drugega s tem povezanega ukrepa in zlasti obvestila z dne 17. aprila 2012, s katerim je bila zavrnjena odobritev vpogleda v zahtevane dokumente.
28 Čeprav sta te ukrepe sprejela vodja Eulex Kosovo in direktor za upravljanje in podporne storitve Eulex Kosovo (glej točke od 5 do 7 zgoraj), je zanje odgovoren samo vodja Eulex Kosovo. Zadnjenavedeni namreč na podlagi člena 8(2) Skupnega ukrepa 2008/124 poveljuje osebju in ga nadzoruje, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko.
29 Navesti je treba, da so bili ukrepi, sprejeti v okviru postopka za oddajo zadevnega javnega naročila, to so v bistvu zavrnitev ponudbe tožeče stranke, oddaja naročila drugemu ponudniku in zavrnitev odobritve vpogleda v zahtevane dokumente, del vsakodnevnega vodenja misije. V skladu s členom 8(3) Skupnega ukrepa 2008/124 je za tako vodenje pristojen vodja misije.
30 Ugotoviti je treba, da se ukrepi, sprejeti v okviru postopka za oddajo zadevnega javnega naročila, nanašajo na proračun Eulex Kosovo.
31 V skladu s členom 16(2) Skupnega ukrepa 2008/124 pa je treba vse odhodke upravljati v skladu s pravili in postopki Skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Na podlagi člena 8(5) tega skupnega ukrepa je vodja misije odgovoren za izvrševanje proračuna Eulex Kosovo in v ta namen podpiše pogodbo z Evropsko komisijo. Kot izhaja iz spisa, je vodja Eulex Kosovo podpisal tako pogodbo s Komisijo. Komisija je torej prenesla nekatere naloge izvrševanja proračuna Eulex Kosovo na vodjo Eulex Kosovo, kot je določeno v členu 54(2)(d) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 74), kakor je bila spremenjena.
32 Ta prenos je razviden zlasti iz člena 16(3) in (4) Skupnega ukrepa 2008/124 o financiranju. V skladu z odstavkom 3 lahko namreč vodja misije tehnične sporazume za naročanje opreme, storitev in prostorov za Eulex Kosovo sklepa le ob odobritvi Komisije. Odstavek 4 določa, da vodja misije o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga nadzira.
33 Opozoriti je treba, da je akte, sprejete na podlagi prenosa pooblastil, mogoče pripisati instituciji, ki je dala pooblastilo in mora zadevni akt braniti na sodišču (glej sklep Splošnega sodišča z dne 4. junija 2012 v zadevi Elti proti delegaciji Evropske unije v Črni gori, T‑395/11, točka 62 in navedena sodna praksa).
34 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je akte, ki jih je v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila sprejel vodja Eulex Kosovo, mogoče pripisati Komisiji, ki je lahko tožena stranka na podlagi člena 263, prvi odstavek, PDEU. Ti akti so torej lahko predmet sodnega nadzora v skladu z zahtevami splošnega načela, na katerega se sklicuje tožeča stranka in v skladu s katerim mora biti mogoče vsak akt institucije, organa, urada ali agencije Unije, ki naj bi imel pravne učinke za tretje osebe, podrediti sodnemu nadzoru (sodba Sodišča z dne 23. aprila 1986 v zadevi Les Verts proti Parlamentu, 294/83, Recueil, str. 1339, točka 24, in sodba Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Sogelma proti AER, T‑411/06, ZOdl., str. II‑2771, točka 37).
35 Eulex Kosovo torej ne more biti tožena stranka.
36 Te ugotovitve ne izpodbijata niti člen 8(7) Skupnega ukrepa 2008/124, v skladu s katerim vodja misije predstavlja Eulex Kosovo na območju operacij in zagotavlja ustrezno prepoznavnost Eulex Kosovo, niti člen 16(3) tega skupnega ukrepa, v skladu s katerim lahko vodja misije ob upoštevanju odobritve Komisije sklepa tehnične sporazume z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi subjekti, razmeščenimi na Kosovu, za naročanje opreme, storitev in prostorov za Eulex Kosovo. S tema določbama so namreč vodji misije podeljena zgolj omejena pooblastila. Medtem ko je v skladu z navedenim členom 8(7) pooblaščen za predstavljanje te misije na območju operacij, mu je s členom 16(3) priznana samo s stvarnega vidika strogo omejena pravna sposobnost. Poleg tega je treba opozoriti, da zadnjenavedena določba potrjuje dejstvo, da je mogoče akte, ki jih je vodja Eulex Kosovo sprejel v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila, pripisati Komisiji (glej točke od 29 do 34 zgoraj).
37 V zvezi s tem je treba zavrniti tudi trditve tožeče stranke v zvezi s členom 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132), da Eulex Kosovo kot oseba javnega prava v smislu te določbe pomeni organ, urad ali agencijo Unije. Na podlagi člena 1(9)(b) te direktive mora namreč oseba javnega prava v smislu te določbe imeti pravno osebnost. Kot pa je že bilo ugotovljeno (glej točko 26 zgoraj), Eulex Kosovo nima pravne osebnosti in torej ne more biti oseba javnega prava v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18.
38 Na drugem mestu tožeča stranka podredno trdi, prvič, da bi lahko Splošno sodišče, če Eulex Kosovo ne more biti tožena stranka, opredelilo stranko, zoper katero bi se torej postopek v zadevi lahko nadaljeval. V zvezi s tem se sklicuje na sodno prakso, v skladu s katero v tožbi zmotno navedena tožena stranka, ki ni avtorica izpodbijanega akta, ne povzroči nedopustnosti tožbe, če ta vsebuje elemente, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno opredeliti stranko, zoper katero je vložena, kot je navedba izpodbijanega akta in njegovega avtorja. V skladu s to sodno prakso je treba v takem primeru za toženo stranko šteti avtorja izpodbijanega akta, čeprav ta ni naveden v uvodnem delu tožbe (glej sklep Splošnega sodišča z dne 16. oktobra 2006 v zadevi Aisne in Nature proti Komisiji, T‑173/06, neobjavljen v ZOdl., točka 17 in navedena sodna praksa).
39 Vendar te sodne prakse nikakor ni mogoče uporabiti za obravnavano zadevo. V tem primeru namreč navedba Eulex Kosovo v tožbi ne pomeni zmote tožeče stranke. Nasprotno, iz vsebine tožbe jasno izhaja, da je tožeča stranka nameravala tožbo vložiti izrecno zoper Eulex Kosovo, ki je po mnenju tožeče stranke organ, urad ali agencija Unije v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU, kar je tožeča stranka poleg tega potrdila v svojih stališčih glede ugovora nedopustnosti. Poleg tega so izpodbijani akti sicer navedeni v tožbi, vendar ta ne vsebuje nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, da je tožba vložena zoper drug subjekt, ki ni Eulex Kosovo. V nasprotju s trditvami tožeče stranke Splošnemu sodišču v takih okoliščinah ni treba opredeliti stranke, zoper katero bi morala biti tožba vložena, da bi bile izpolnjene zahteve iz člena 44(1)(b) Poslovnika.
40 Tožeča stranka trdi, drugič, da bi ji moralo Splošno sodišče priznati opravičljivo zmoto, in se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso, ki naj bi priznavala obstoj take zmote, če je zadevna institucija ravnala tako, da je lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. oktobra 1977 v zadevi Schertzer proti Parlamentu, 25/68, Recueil, str. 1729, točka 19, in sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 1995 v zadevi Cobrecaf in drugi proti Komisiji, T‑514/93, Recueil, str. II‑621, točka 40).
41 Res je, da je bil v obvestilu o javnem naročilu kot naročnik, ki mu je treba predložiti ponudbo, naveden vodja Eulex Kosovo. Poleg tega iz spisa izhaja, da je med postopkom za oddajo zadevnega naročila v zvezi s tožečo stranko deloval vodja Eulex Kosovo ali direktor za upravljanje in podporne storitve Eulex Kosovo. Navesti je treba tudi, da niti v obvestilu o javnem naročilu niti v dopisih, ki sta jih poslala vodja Eulex Kosovo ali direktor za upravljanje in podporne storitve Eulex Kosovo, ni bila navedena stranka, zoper katero bi bilo mogoče vložiti morebitno tožbo v zvezi z ukrepi, sprejetimi v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila. V teh okoliščinah in ob upoštevanju zapletenega pravnega položaja, ki je bil v tem postopku značilen za razmerje med Eulex Kosovo in njegovim vodjem na eni strani ter Komisijo in Svetom na drugi strani, je bilo tožeči stranki nedvomno težko opredeliti stranko, ki je bila odgovorna za zadevne ukrepe in ki bi lahko bila tožena stranka.
42 Vendar je treba opozoriti, da je posledica obstoja opravičljive zmote v skladu s sodno prakso, na katero se sklicuje tožeča stranka (glej točko 40 zgoraj), lahko samo ta, da se tožba ne sme zavrniti zaradi prepozne vložitve. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je tožeča stranka upoštevala rok za vložitev tožbe. Poleg tega je treba ugotoviti, da ni tožeča stranka tožbe nikoli vložila tudi zoper drugo stranko, ki ni Eulex Kosovo, ampak je samo zaprosila Splošno sodišče, naj opredeli toženo stranko, zoper katero bi bilo treba vložiti to tožbo, da bi bila dopustna.
43 Poleg tega iz spisa ne izhaja, da je bila tožeča stranka obveščena, da je treba morebitno tožbo zoper ukrepe, sprejete v okviru postopka za oddajo zadevnega naročila, vložiti zoper Eulex Kosovo. Nasprotno, ugotoviti je treba, da je iz tožbe jasno razvidno, da je tožeča stranka tožbo vložila zoper Eulex Kosovo, ker je menila, da je Eulex Kosovo organ, urad ali agencija Unije v smislu člena 263, prvi odstavek, PDEU. Vendar bi se tožeča stranka glede na dovolj jasne določbe Skupnega ukrepa 2008/124, navedene v točkah od 22 do 36 zgoraj, in sodno prakso, ki je obstajala ob vložitvi tožbe, kljub težavi, navedeni v točki 41 zgoraj, lahko izognila zmoti, da je Eulex Kosovo štela za tak organ, urad ali agencijo. Ta zmota torej ni opravičljiva.
44 Trditve tožeče stranke v zvezi z opravičljivo zmoto je zato treba zavrniti.
45 Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da tožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper Eulex Kosovo, ni dopustna niti glede predloga za razglasitev ničnosti niti glede odškodninskega zahtevka, ki je tesno povezan s predlogi za razglasitev ničnosti, saj Eulex Kosovo ne more biti tožena stranka (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 14. februarja 1989 v zadevi Bossi proti Komisiji, 346/87, Recueil, str. 303, točka 31, in zgoraj v točki 33 navedeni sklep Elti proti delegaciji Evropske unije v Črni gori, točka 74 in navedena sodna praksa), ne da bi bilo treba odločiti o domnevni nepristojnosti Splošnega sodišča v zvezi z akti, sprejetimi na podlagi določb PDEU o SZVP.
46 To tožbo je torej treba zavreči.
Stroški
47 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Eulex Kosovo v tem smislu naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže.
2. Družbi Elitaliana SpA se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.
V Luxembourgu, 4. junija 2013.