Zadeva T‑395/11

Elti d. o. o.

proti

Delegaciji Unije v Črni gori

„Ničnostna tožba – Javna naročila dobav – Postopek javnega razpisa – Digitalizacija javne radiotelevizije v Črni gori – Odločba o oddaji naročila, ki jo je sprejela delegacija Unije v Črni gori – Neobstoj pasivne legitimacije – Nedopustnost“

Sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 4. junija 2012 ?II ‑ 0000

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Pasivna legitimacija – Delegacija Unije – Subjekt, ki ni organ, urad ali agencija Unije – Akti, ki jih je sprejel vodja delegacije Unije v okviru postopka javnega naročila dobav – Akti, ki jih je mogoče pripisati Komisiji – Nedopustnost tožbe

(člena 221 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1605/2002, členi 51, drugi odstavek, 59, 60a in 85; Sklep Sveta 2010/427)

1.      Iz člena 221 PDEU, Sklepa 2010/427 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) ter členov 51, drugi odstavek, 59, 60a in 85 Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, je razvidno, da je za pravni status delegacij Unije značilna sistemska in funkcionalna odvisnost od ESZD in Komisije, ki ne dopušča, da bi se štele za organ v smislu člena 263 PDEU.

2.      Poleg tega je akte, sprejete na podlagi prenosa pooblastil, mogoče pripisati instituciji, ki je dala pooblastilo in mora zadevni akt braniti na sodišču. Ta rešitev velja a fortiori za prenos nalog podpisnika in za nadaljnji prenos pooblastil. Tako akti, ki jih vodja neke delegacije Unije kot odredbodajalec na podlagi nadaljnjega pooblastila Komisije sprejme v postopku javnega naročila dobave, ne dopuščajo, da bi se tej delegaciji priznal status tožene stranke, in jih je v tem primeru treba pripisati Komisiji.

3.      Iz tega izhaja, da delegacije Unije ni mogoče šteti za organ, urad ali agencijo Unije in ji priznati statusa tožene stranke ter da je tožba zoper tako delegacijo nedopustna.

(Glej točke 46, od 62 do 64, 73 in 74.)