SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 19. oktobra 2023(*)
„Predhodno odločanje – Živilska higiena – Zmanjšanje salmonele v matičnih jatah Gallus gallus – Uredba (EU) št. 200/2010 – Priloga – Točka 2.2.2.2(c) – Rutinsko vzorčenje – Pozitivni rezultat – Potrditveno vzorčenje – Izjemni primeri – Dvom glede rezultatov – Obseg“
V zadevi C‑591/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska) z odločbo z dne 6. septembra 2022, ki je na Sodišče prispela 12. septembra 2022, v postopku
L. VOF
proti
Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, J. Passer, sodnik, in M. L. Arastey Sahún (poročevalka), sodnica,
generalna pravobranilka: L. Medina,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in J. M. Hoogveld, agenta,
– za dansko vlado J. Kronborg, C. Maertens in Y. Thyregod Kollberg, agentke,
– za finsko vlado A. Laine in M. Pere, agentki,
– za Evropsko komisijo B. Eggers, M. ter Haar in M. Zerwes, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 200/2010 z dne 10. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti serotipov salmonele v odraslih matičnih jatah Gallus gallus (UL 2010, L 61, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/268 z dne 15. februarja 2019 (UL 2019, L 46, str. 11) (v nadaljevanju: Uredba št. 200/2010).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med L. VOF (v nadaljevanju: družba L) in Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (minister za kmetijstvo, naravo in kakovost živil, Nizozemska) (v nadaljevanju: minister) glede ukrepov nadzora nad salmonelo, ki jih je zadnjenavedeni sprejel glede matične jate Gallus gallus, ki jo vzreja družba L.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 2160/2003
3 V uvodni izjavi 28 Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 41, str. 328), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2009 z dne 18. marca 2009 (UL 2009, L 73, str. 5) (v nadaljevanju: Uredba št. 2160/2003), je navedeno:
„V zvezi z nadzorom salmonele razpoložljive informacije kažejo, da so perutninski proizvodi glavni vir salmoneloze pri ljudeh. Zato bi bilo treba za proizvodnjo teh proizvodov uporabljati nadzorne ukrepe […]. V zvezi s proizvodnjo konzumnih jajc je pomembno uvesti posebne ukrepe glede dajanja v promet proizvodov s poreklom iz jat, za katere testi niso pokazali, da so brez salmonele. Pri perutninskem mesu je cilj, da se da v promet meso, za katerega je mogoče v razumni meri zagotoviti, da je brez zadevne salmonele. […]“
4 Člen 1(1) te uredbe določa:
„Namen te uredbe je zagotoviti, da bodo sprejeti ustrezni in učinkoviti ukrepi za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, vključno s krmo, zaradi zmanjševanja njihove razširjenosti in tveganja, ki ga predstavljajo za javno zdravje.“
5 Člen 4(1) navedene uredbe določa:
„Cilji Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v stolpcu 1 Priloge I, pri populacijah živali, naštetih v stolpcu 2 Priloge I, se določijo […].“
6 Člen 5(1) te uredbe, naslovljen „Nacionalni programi nadzora“, določa:
„Za doseganje ciljev Skupnosti, predvidenih v členu 4, države članice uvedejo nacionalne programe nadzora za vsako zoonozo in povzročitelja zoonoze, naštetega v Prilogi I. Nacionalni programi nadzora upoštevajo geografsko porazdeljenost zoonoz v posameznih državah članicah in finančne posledice uvedbe učinkovitega nadzora za primarne proizvajalce ter nosilce živilske dejavnosti in nosilce dejavnosti proizvodnje krme.“
7 Priloga II k Uredbi št. 2160/2003 določa režim nadzora zoonoz in povzročiteljev zoonoz, naštetih v Prilogi I k tej uredbi.
8 Del C navedene priloge II, naslovljen „Posebne zahteve v zvezi z matičnimi jatami vrste Gallus gallus in matičnih puranov“, med drugim vsebuje te določbe:
„1. Ukrepe iz točk 3 do 5 je treba izvajati, če analiza vzorcev, izvedena v skladu z delom B ali s shemo testiranja iz prilog k [Uredbi Komisije (ES) št. 1003/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele v matičnih jatah Gallus gallus in o spremembi Uredbe (ES) št. 2160/2003 (UL 2005, L 170, str. 12) in Uredbe Komisije (ES) št. 584/2008 z dne 20. junija 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih (UL 2008, L 162, str. 3)], pokaže prisotnost Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v matični jati Gallus gallus ali matičnih puranov pod okoliščinami iz točke 2.
[…]
3. Jajca jate, ki niso vložena v inkubator, je treba uničiti.
[…]
4. Vso perutnino v jati, vključno z enodnevnimi piščanci, je treba zaklati ali uničiti, tako da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje salmonele. […]
5. Če so v valilnici še vedno valilna jajca jat, okuženih s Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium, jih je treba uničiti ali obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 37, str. 92)].
[…]“
Uredba št. 200/2010
9 V uvodnih izjavah 1 in 3 Uredbe št. 200/2010 je navedeno:
„(1) Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti ukrepe za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjšata njihova razširjenost in tveganje za javno zdravje.
[…]
3. Priloga I k [Uredbi št. 2160/2003] se nanaša na vse serotipe salmonele, pomembne za javno zdravje, v matičnih jatah Gallus gallus. Navedene matične jate lahko širijo okužbo s salmonelo na svoje potomce, zlasti na jate kokoši nesnic in brojlerjev. Zato zmanjšanje razširjenosti salmonele v matičnih jatah prispeva k nadzoru navedenega povzročitelja zoonoze v jajcih in mesu, pridobljenih iz potomcev, ki je pomemben dejavnik tveganja za javno zdravje.“
10 Člen 1 te uredbe, naslovljen „Cilj Unije“, določa:
„1. Cilj [Evropske] [u]nije iz člena 4(1) [Uredbe št. 2160/2003] za zmanjšanje Salmonella spp. v matičnih jatah vrste Gallus gallus (,cilj Unije‘) je od 1. januarja 2010 zmanjšati največji odstotek odraslih matičnih jat vrste Gallus gallus, še vedno pozitivnih na Salmonella enteritidis […] (,zadevni serotipi salmonele‘), na 1 % ali manj.
[…]
2. Shema testiranja, potrebna za preverjanje napredka pri doseganju cilja Unije, je navedena v Prilogi.“
11 Točka 2.1 Priloge k Uredbi št. 200/2010 določa:
„Matične jate se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in kot del uradnega nadzora.“
12 Točka 2.2.2.1 te priloge vsebuje protokol vzorčenja, ki se uporablja za rutinsko vzorčenje na gospodarstvu, izvedeno na pobudo nosilca živilske dejavnosti.
13 Točka 2.2.2.2 navedene priloge, ki določa protokol vzorčenja, ki se uporablja za vzorčenje v okviru uradnega nadzora, določa:
„(a) Rutinsko vzorčenje se opravi, kot je opisano v točki 2.2.2.1.
(b) Potrditveno vzorčenje, ki sledi odkritju zadevnih serotipov salmonele pri vzorčenju v valilnici, se izvaja v skladu s točko 2.2.2.1.
[…]
(c) Sum na lažne rezultate
V izjemnih primerih, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate (npr. lažno pozitivne ali lažno negativne rezultate), se lahko odloči za ponovno testiranje v skladu s točko (b).“
14 Točka 4 iste priloge, naslovljena „Rezultati in poročanje“, določa:
„Za preverjanje doseganja cilja Unije se matična jata šteje za pozitivno,
– kadar se v enem ali več vzorcev, odvzetih iz jate, odkrijejo zadevni serotipi salmonele (razen sevov cepiva), tudi če so zadevni serotipi salmonele odkriti samo v vzorcih prahu, ali
– kadar potrditveno vzorčenje kot del uradnega vzorčenja v skladu s točko 2.2.2.2(b) ne potrdi odkritja zadevnih serotipov salmonele, protimikrobna sredstva ali zaviralci bakterijske rasti pa so bili odkriti v jati.
To pravilo se ne uporablja v izjemnih primerih iz točke 2.2.2.2(c), kadar vzorčenje kot del uradnega nadzora ne potrdi prvotnega pozitivnega rezultata na salmonelo pri vzorčenju na pobudo nosilca živilske dejavnosti.
[…]“
Nizozemsko pravo
15 Minister je izpolnil obveznost iz člena 5(1) Uredbe št. 2160/2003 s sprejetjem „Nationale Salmonella Controle en Bestrijdingsplan“ (nacionalni načrt za nadzor salmonele in boj proti njej). Izvajanje tega načrta je bilo dodelano v „Draaiboek afhandelen verdenking en besmetting Zoönotische Salmonella pluimvee“ (navodila za obravnavo primerov suma okužbe ali okužbe z zoonotskimi salmonelami pri perutnini) (v nadaljevanju: navodila), ki so bila po tem, ko je Evropska komisija zavzela stališče do standardno uporabljenega testa, določenega v teh navodilih, revidirana januarja 2020.
16 Revidirana različica navodil med drugim vsebuje naslednje določbe:
„[…] Diagnoza za (vzrejene) matične jate se postavi, kadar akreditirani laboratorij v nadzornem vzorcu odkrije enega od določenih serotipov salmonele ali kadar pregled petih kokoši pokaže prisotnost ostankov antibiotikov.
Pri (vzrejenih) matičnih jatah se zato ne opravijo potrditveni testi, ki bi se sistematično uporabljali; zadevna jata se razglasi za okuženo na podlagi vzorcev spremljanja, ki jih odvzame živinorejec ali veterinar.
Potrditveni testi se lahko opravijo le, če se rezultat pozitivnega nadzornega vzorca šteje za nezanesljiv. Jata in valilna jajca te jate so na samem gospodarstvu in v valilnici za čas, ki je potreben za testiranje, torej blokirana zaradi odstranitve […].“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
17 Družba L. upravlja kmetijo za vzrejo perutnine za razmnoževanje vrste Gallus gallus na Nizozemskem, na kateri je jata približno 27.000 kokoši. Družba L. je 10. februarja 2020 v okviru rutinskega vzorčenja vzela vzorce iz petih perutninskih hlevov, v katerih je bila ta jata. Akreditirani laboratorij je 17. februarja 2020 odkril prisotnost salmonele v vzorcih levih obuval pri treh od teh perutninskih hlevov.
18 Minister je po pozitivnih rezultatih testov z odločbo z dne 18. februarja 2020 (v nadaljevanju: prvotna odločba) te tri perutninske hleve razglasil za okužene s salmonelo od tega datuma in naložil nadzorne ukrepe na gospodarstvu. Natančneje, na podlagi teh ukrepov je bilo od navedenega datuma iz okuženih perutninskih hlevov prepovedano odstraniti perutnino, jajca in hlevski gnoj ter vanje vnašati perutnino in jajca. Poleg tega je bilo treba perutnino in jajca, ki so bili v teh perutninskih hlevih, odstraniti ali uničiti na način, ki ga usmerja Nederlandse Voedsel- en Warenautoriteit (organ za varnost hrane in potrošniških proizvodov; Nizozemska). Ti ukrepi so bili izvršeni 28. februarja 2020.
19 V skladu z revidirano različico navodil je bila prvotna odločba sprejeta brez predhodnega potrditvenega testa, saj je minister menil, da ni nobenega razumnega dvoma o točnosti pozitivnega rezultata rutinskega vzorčenja, opravljenega 10. februarja 2020.
20 V zvezi s tem je minister pred College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska), ki je predložitveno sodišče, navedel, da je organ za varnost hrane in potrošniških proizvodov do januarja 2020 v primeru pozitivnega rezultata vedno opravil potrditveni test, na podlagi katerega je bila jata razglašena za okuženo ali ne. Vendar naj bi Komisija v dopisu z dne 13. januarja 2020 navedla, da je ta standardni potrditveni test v nasprotju s pravom Unije in da bo zato prisiljena ustaviti evropsko sofinanciranje nizozemskega načrta za boj proti salmoneli. Kraljevina Nizozemska naj bi z dopisom z dne 24. januarja 2020 Komisijo obvestila, da sprejema njeno stališče in da je zato prilagodila svojo politiko nadzora. Tako naj v skladu s točko 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 revidirana različica navodil ne bi določala nobenega standardnega potrditvenega testa, saj je tega mogoče opraviti le, če se pozitivni rezultat nadzornega vzorca šteje za nezanesljiv.
21 Potem ko je minister zavrnil pritožbo, ki jo je družba L. vložila zoper prvotno odločbo, je ta pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper odločbo o tej pritožbi.
22 Družba L. v okviru te tožbe trdi, da so v obravnavanem primeru obstajali razlogi, ki so pristojnemu organu omogočali, da podvomi o pozitivnih rezultatih rutinskega vzorčenja, opravljenega 10. februarja 2020, in da zato potrditveni test opravi pred sprejetjem prvotne odločbe. Družba L. se v podporo tej trditvi sklicuje zlasti na naslednje okoliščine. Prvič, laboratorij, zadolžen za analizo vzorcev, odvzetih pri tem rutinskem vzorčenju, naj bi ugotovil pozitivni rezultat samo za enega od dveh vzorcev, in sicer za levo obuvalo, pri treh zadevnih perutninskih hlevih. Drugič, rezultat več zaporednih testov, opravljenih na pobudo družbe L. v zvezi z vzorci, odvzetimi 18. februarja 2020, naj bi bil negativen. Tretjič, zadevna jata naj bi bila mlada in naj bi bila popolnoma cepljena proti salmoneli, poleg tega pa naj bi imelo gospodarstvo družbe L. še posebej zadovoljivo biološko varnost. Četrtič, okužba s salmonelo v samo treh od petih perutninskih hlevov naj bi bila zelo malo verjetna. Petič, na zadevnem gospodarstvu naj bi bili vzorci odvzeti vsaka dva tedna, vendar pa naj pozitivnega rezultata ne bi bilo niti pred navedenim rutinskim vzorčenjem niti po njem.
23 Minister meni, da je treba točko 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 razlagati ozko. Po ugotovitvi pozitivnega rezultata v zvezi s salmonelo bi bilo treba potrditveni test opraviti le v izjemnih primerih, kar pa naj v tem primeru ne bi bilo podano.
24 Predložitveno sodišče meni, da se zdi, da ozka razlaga točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, ki jo zagovarja minister, tej določbi odvzame vsako uporabnost, če rutinsko vzorčenje privede do pozitivnega rezultata. Zdi se namreč, da taka razlaga ne dopušča nobene možnosti za izvedbo potrditvenega testa v takem primeru, ker po mnenju ministra tak test ne bi mogel poseči v navedeni pozitivni rezultat. Zdi se torej, da je možnost izvedbe potrditvenega testa omejena na položaj, v katerem minister sumi, da je rezultat rutinskega vzorčenja lažno negativen. Poleg tega predložitveno sodišče navaja, da ne razume jasno, kako je navedena razlaga povezana s točko 4, drugi odstavek, Priloge k Uredbi št. 200/2010.
25 V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Kdaj gre za izjemen primer v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k [Uredbi št. 200/2010], ko ima pristojni organ razloge za sum na lažno pozitivne rezultate na salmonelo pri rutinskem vzorčenju[, izvedenem] na pobudo nosilca živilske dejavnosti, tako da se lahko pristojni organ odloči za ponovno testiranje?
2. Ali so pri ugotavljanju, ali gre za izjemen primer v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi [št. 200/2010], upoštevni ti dejavniki:
a) obstoj (več) negativnih rezultatov testov na zadevno vrsto salmonele iz naknadnih vzorčenj na pobudo nosilca živilske dejavnosti;
b) okoliščina, da je bil na salmonelo pozitiven le eden od dveh vzorcev na hlev;
c) cepilni status (vzorčene) jate proti zadevni vrsti salmonele glede na starost te jate;
d) število hlevov s pozitivnim rezultatom na salmonelo glede na pogostost vzorčenja, ki se uporablja za zadevno vrsto salmonele;
e) zgodovina gospodarstva glede na razširjenost odkrite (zoonotske) vrste salmonele?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje, točka (a), pritrdilen: koliko časa je mogoče odobriti nosilcu živilske dejavnosti, da opravi (ali da opraviti) naknadna vzorčenja in da pošlje rezultate testiranja v zvezi s tem, preden začne pristojni organ izvajati nepovratne nadaljnje ukrepe po razglasitvi okužbe?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvi dve vprašanji
26 Predložitveno sodišče s prvima dvema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, Sodišče prosi za razlago točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010. Natančneje, to sodišče želi v bistvu izvedeti, v katerih okoliščinah je mogoče šteti, da je položaj gospodarstva z matičnimi jatami Gallus gallus, ki je bilo predmet testiranja z rutinskim vzorčenjem, katerega rezultati so pokazali prisotnost salmonele, zajet s pojmom „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu te določbe, in ali so v zvezi s tem obstoj več negativnih rezultatov za ugotovljeno vrsto salmonele, pridobljenih z vzorci, ki so bili odvzeti pozneje na pobudo zadevnega nosilca živilske dejavnosti, dejstvo, da je bil pozitivni rezultat podan samo za nekatere perutninske hleve in da je bil samo eden od dveh vzorcev, odvzetih na perutninski hlev, pozitiven, cepilni status jate ter zgodovina gospodarstva glede razširjenosti ugotovljene vrste salmonele upoštevne okoliščine.
27 Najprej je treba opozoriti, da je zakonodajalec Unije za zaščito javnega zdravja pred boleznimi in okužbami, ki jih povzroča salmonela, menil, da je bistveno sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe za odkrivanje in nadzor salmonele v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije proizvodov živalskega izvora, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša razširjenost salmonele pri zadevnih živalskih populacijah in tveganje, ki ga predstavlja za zdravje ljudi. V tem okviru je bila sprejeta Uredba št. 2160/2003, katere namen je, kot je razvidno iz njenega člena 1, zagotoviti sprejetje takih ukrepov.
28 V zvezi s tem, kot je razvidno iz uvodne izjave 28 Uredbe št. 2160/2003 in uvodne izjave 3 Uredbe št. 200/2010, je zakonodajalec Unije zaradi ugotovitve, da so perutninski proizvodi glavni vir salmoneloze pri ljudeh, spodbudil zmanjšanje razširjenosti salmonele v matičnih jatah vrste Gallus gallus, pri katerih obstaja tveganje, da se okužba, ki jo povzroča salmonela, prenese na potomce, zlasti na jate kokoši nesnic in brojlerje, pri čemer je tako zmanjšanje še posebej pomembno, da se zagotovi, da se jajca in meso, ki izvirajo in navedenih potomcev, dajo na trg z razumnim jamstvom njihove neokuženosti s salmonelo.
29 Za zmanjšanje take razširjenosti je bil v členu 1(1) Uredbe št. 200/2010 kot cilj Unije v smislu člena 4(1) Uredbe št. 2160/2003 določen najvišji odstotek matičnih jat Gallus gallus, ki ostaja pozitiven za serotipe salmonele iz tega člena 1(1) (v nadaljevanju: zadevni serotipi salmonele), ki ga je treba zmanjšati na 1 % ali manj. Poleg tega je bil s Prilogo k Uredbi št. 200/2010 vzpostavljen program testiranja, ki je potreben za zagotovitev uresničitve tega cilja.
30 V zvezi s tem je v točki 2.1 navedene priloge določeno spremljanje takih jat z rednimi odvzemi vzorcev za izvajanje testov za odkrivanje zadevnih tipov salmonele, ki se opravijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti in v okviru uradnega nadzora.
31 Glede, med drugim, odvzemov, izvedenih v okviru uradnega nadzora, točka 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, za razlago katere prosi predložitveno sodišče, v nekaterih okoliščinah in pod nekaterimi pogoji določa izvedbo potrditvenega vzorčenja v primeru suma na lažne rezultate.
32 Natančneje, ta določba predpisuje, da se lahko „[v] izjemnih primerih, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate (npr. lažno pozitivne ali lažno negativne rezultate), […] odloči za ponovno testiranje v skladu s točko (b)“.
33 Tako je treba potrdilno vzorčenje, izvedeno na podlagi točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 po odločitvi pristojnega organa, da ponovi teste, v skladu s točko 2.2.2.2(b) te priloge izvesti na način, naveden v točki 2.2.2.1 navedene priloge, ki se nanaša na protokol vzorčenja, ki se uporablja glede rutinskih vzorčenj, izvedenih na gospodarstvu, na pobudo nosilca živilske dejavnosti.
34 Po teh uvodnih pojasnilih je treba za odgovor na vprašanji, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, najprej opredeliti pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, nato pa preveriti, ali so okoliščine, ki jih je predložitveno sodišče navedlo v drugem vprašanju, kot so povzete v točki 26 te sodbe, upoštevne za ugotovitev, ali se za položaj gospodarstva z matično jato Gallus gallus, ki je bila testirana z rutinskim vzorčenjem, katerega rezultati so pokazali prisotnost salmonele, lahko šteje, da je zajet s tem pojmom.
Pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010
35 Iz besedila točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 ter zlasti iz uporabe prislova „lahko“ in pridevnika „izjemni“ izhaja, da je bila z navedeno uredbo, čeprav pristojnemu organu pušča polje proste presoje glede nujnosti ponovitve testov, ta možnost omejena na ugotovitev obstoja nekaterih primerov, opredeljenih kot „izjemni“, tako da je treba to določbo razlagati ozko (glej po analogiji sodbo z dne 16. februarja 2023, Lufthansa Technik AERO Alzey, C‑393/21, EU:C:2023:104, točka 34 in navedena sodna praksa).
36 Iz besedila navedene določbe je razvidno tudi, da so bili z Uredbo št. 200/2010 izjemni primeri, v katerih se pristojni organ lahko odloči ponoviti teste, omejeni le na položaje, v katerih ima ta organ razloge za sum na lažne rezultate, torej sum, da ti rezultati ne ustrezajo resničnosti in so zato netočni. Naslov navedene določbe, in sicer „Sum na lažne rezultate“, to presojo potrjuje.
37 Iz tega sledi, prvič, da mora pristojni organ presoditi, ali v dani zadevi obstajajo elementi, ki lahko vzbudijo dvom o rezultatih testov. Zato je treba tako presojo opraviti od primera do primera ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera.
38 Drugič, ker je točnost rezultatov testov odvisna od pravilne izvedbe postopkov vzorčenja in analize vzorcev, besedilo točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 omogoča, da se pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ iz te določbe omeji samo na položaje, ki se nanašajo na to, da pri odvzemu vzorcev, njihovi embalaži, prevozu v laboratorij, prejemu, skladiščenju, pripravi, obdelavi in analizi s strani navedenega laboratorija ali pri pošiljanju rezultatov pride do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo izvedbo postopkov vzorčenja in analize v skladu s protokoli, ki za te veljajo, in zlasti s pravili za zagotavljanje celovitosti, varnosti in identitete vzorcev v vsaki od faz teh postopkov.
39 Tako je treba pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 razumeti tako, da se nanaša na položaje, v katerih ta organ ugotovi nastanek dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo postopkov vzorčenja in analize vzorcev, ali pa glede na posebne okoliščine primera meni, da obstaja resno tveganje, da je do takih dogodkov ali takih incidentov prišlo.
40 V zvezi z tem je treba ob upoštevanju ozke razlage točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 šteti, da so okoliščine, zaradi katerih lahko pristojni organ sumi, da pozitivni rezultati testov niso pravilni ter da je zato v postopkih vzorčenja in analize vzorcev prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo teh postopkov, povezane z ravnjo odličnosti glede vseh pogojev zadevnega gospodarstva, na podlagi katere se zlasti glede na epidemiološke značilnosti salmonele stanje navedenega gospodarstva izkaže za nezdružljivo ali zelo težko združljivo z navedenimi rezultati, tako da je nastanek teh dogodkov ali teh incidentov zelo verjeten.
41 Med temi pogoji so med drugim zgodovina gospodarstva v zvezi s spoštovanjem programa spremljanja salmonele in rezultati nadzora, opravljenega v tem okviru, v zvezi s spoštovanjem nacionalnih zahtev glede posedovanja in vzreje perutnine v okviru boja proti salmoneli ter v zvezi z ukrepi biološke varnosti, ki so povezani tako z delovanjem in fizično zaščito gospodarstva kot z osebami, ki na njem delujejo, in ki so bili izvršeni na gospodarstvu zaradi preprečitve pojava, razvoja in tveganja širjenja salmonele, kot so med drugim tisti glede vstopa in ograde gospodarstva, čiščenja in razkuževanja perutninskih hlevov, spremljanja kakovosti vode in krme za perutnino, nadzora dostopa do gospodarstva, usposabljanja osebja v zvezi z upravljanjem načrta biološke varnosti in dobre higienske prakse, razkuževanja in menjave oblačil in materialov med različnimi vzrejnimi jatami, ograditve živali, omejevanja prenosa perutnine med različnimi perutninskimi hlevi in zaščite pred škodljivimi živalmi, kot so glodavci, in prostoživečimi živalmi.
42 Zato je mogoče šteti, da je položaj gospodarstva z matičnimi jatami Gallus gallus, ki so bile predmet testov z rutinskim vzorčenjem, katerih rezultati so pokazali prisotnost salmonele, zajet s pojmom „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, kadar pristojni organ ugotovi, da je prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo postopkov vzorčenja in analize vzorcev, ali kadar tak organ meni, da glede na raven odličnosti, ki jo dosegajo vsi pogoji gospodarstva, in glede na epidemiološke značilnosti salmonele obstaja resno tveganje, da je do takih dogodkov ali incidentov prišlo.
43 Ta ozka razlaga je v skladu s ciljem, ki mu sledita Uredba št. 200/2010 in Uredba št. 2160/2003, in sicer varovanje javnega zdravja, saj omogoča hitro sprejetje ukrepov nadzora, potrebnih za preprečevanje širjenja salmonele in njenega prenosa na ljudi, zlasti v skladu z delom C Priloge II k Uredbi št. 2160/2003, in s tem učinkovito varovanje javnega zdravja, ne da bi bilo treba, razen v izjemnih primerih, čakati, da se ti rezultati potrdijo z novimi testi.
44 Dodati je treba, da navedena razlaga ne pomeni težav v povezavi s točko 4, drugi odstavek, Priloge k Uredbi št. 200/2010. To določbo je treba namreč razlagati tako, da kadar so po eni strani rezultati analize vzorcev, odvzetih v okviru rutinskega vzorčenja, opravljenega na pobudo rejca matične jate Gallus gallus, pokazali prisotnost salmonele v enem ali več odvzetih vzorcih in kadar je na drugi strani pristojni organ ob upoštevanju ravni odličnosti, dosežene glede vseh pogojev zadevnega gospodarstva, in ob upoštevanju epidemioloških značilnosti salmonele menil, da obstaja resno tveganje, da je pri postopkih vzorčenja in analizi vzorcev prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo navedenih postopkov, ter zato odločil, da se testi ponovijo, je za zadevno jato mogoče šteti, da je pozitivna za namene preverjanja uresničitve cilja Unije le, kadar je rezultat analize potrditvenega vzorčenja, opravljenega na podlagi točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 po navedeni odločitvi, prav tako pozitiven na salmonelo.
Upoštevnost okoliščin, ki jih je predložitveno sodišče navedlo za presojo obstoja „izjemnega primera“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2020
45 Za preveritev, ali so okoliščine, navedene v točki 26 te sodbe, upoštevne za ugotovitev, ali se za položaj gospodarstva z matično jato Gallus gallus, ki je bila predmet testov z rutinskim vzorčenjem, katerih rezultati so razkrili prisotnost salmonele, lahko šteje, da je zajet s pojmom „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, je treba upoštevati elemente razlage, navedene v točkah od 39 do 41 te sodbe.
46 Na prvem mestu, glede obstoja več negativnih rezultatov za vrsto salmonele, ugotovljene pri rutinskem vzorčenju, ki so bili pridobljeni iz zaporednih vzorcev, odvzetih na pobudo zadevnega nosilca po rutinskem vzorčenju, ki je privedlo do pozitivnega rezultata, je treba poudariti, kot je razvidno iz točk 35 in 36 te sodbe, da je bila s točko 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 zaradi varovanja javnega zdravja možnost pristojnega organa, da opravi nov test za potrditev ali ovrženje rezultatov testa, opravljenega v okviru programa spremljanja, vzpostavljenega s to prilogo, ravno omejena na izjemne primere. Tako se v okviru takega programa izvedba enega samega testa šteje za načelo, ponovitev testa pa za izjemo.
47 V teh okoliščinah bi bila razlaga točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, v skladu s katero so rezultati, dobljeni z izvedbo novega testa po sprejetju odločbe pristojnega organa, upoštevni elementi za odstopanje od tega načela, v nasprotju z logiko, na kateri ta določba temelji.
48 O tem pričajo okoliščine zadeve v glavni stvari, v kateri je bila, kot je razvidno iz točk 17, 18 in 22 te sodbe, odločba ministra, da po pozitivnih rezultatih analize vzorcev, odvzetih v okviru rutinskega vzorčenja, opravljenega 10. februarja 2020, naloži ukrepe za gospodarstvo, sprejeta 18. februarja 2020, to je samo en dan po pridobitvi navedenih rezultatov. Zadevni nosilec je vzorce zaradi izvedbe drugega testa odvzel istega dne, to je 18. februarja 2020. Glede na časovno zaporedje dogodkov, kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, je verjetno, da rezultati analize zadnjenavedenih vzorcev niso bili pridobljeni pred 25. februarjem 2020.
49 Tako bi razlaga točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, v skladu s katero obstoj več negativnih rezultatov zaporednih vzorčenj, izvedenih po rutinskem vzorčenju, ki je privedlo do pozitivnega rezultata, pri čemer so bili ti negativni rezultati pristojnemu organu posredovani po tem, ko je ta organ sprejel odločbo, pomeni okoliščino, ki je upoštevna za opredelitev položaja zadevnega nosilca živilske dejavnosti kot „izjemnega primera“ v smislu te določbe, ne le spodbujala sistematično izvedbo novega testa za potrditev tega rezultata, ampak bi tudi podaljšala to, da pristojni organ sprejeme ukrepe za nadzor okužbe in njenega širjenja vsaj do pridobitve rezultatov novega testa, s tveganjem, ki ga to pomeni za javno zdravje.
50 Nasprotno pa negativni rezultati zaporednih vzorčenj, izvedenih po rutinskem vzorčenju, ki je privedlo do pozitivnega rezultata, pri čemer so bili ti negativni rezultati pristojnemu organu posredovani, preden je ta organ sprejel odločbo, lahko pomenijo upoštevno okoliščino za opredelitev položaja zadevnega nosilca živilske dejavnosti kot „izjemnega primera“ v smislu te določbe.
51 Na drugem mestu, ob upoštevanju dejstva, da je v točki 4, prvi odstavek, Priloge k Uredbi št. 200/2010 izrecno določeno, da se matična jata šteje za pozitivno za salmonelo, če se v enem ali več vzorcih odkrije navzočnost zadevnih serotipov, je treba ugotoviti, da na podlagi dejstva, da se je le eden od dveh vzorcev, odvzetih v okviru rutinskega vzorčenja, izkazal za pozitivnega na salmonelo, ni mogoče šteti, da obstaja resno tveganje, da je pri postopkih vzorčenja in analize vzorcev prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo teh postopkov za namene uporabe točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010.
52 Iz istih razlogov dejstvo, da imajo nekateri perutninski hlevi pozitivni rezultat, drugi pa negativni rezultat, ni upošteven element za tako ugotovitev, in to še toliko bolj, ker je mogoče, da so zunanji viri okužbe, kot so podgane ali nekatere prostoživeče ptice, prisotni le v nekaterih perutninskih hlevih glede na pogoje v njih.
53 Na tretjem mestu, v zvezi s cepilnim statusom zadevne jate in zgodovino gospodarstva glede razširjenosti salmonele je treba ugotoviti, da sta ta elementa upoštevna za presojo, ali položaj gospodarstva spada pod pojem „izjemni primeri“ v smislu točke 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010, ker glede na elemente razlage, navedene v točkah od 39 do 41 te sodbe, dejstvo, da so zadevne jate cepljene proti salmoneli in da se obdobje učinkovitosti cepiv ni izteklo, ter dejstvo, da ima gospodarstvo odlično zgodovino na področju razširjenosti salmonele, pomenita minimalna pogoja, da bi tako gospodarstvo lahko spadalo pod navedeni pojem.
54 Ker pa niti eden niti drugi od teh elementov ne zagotavljata neobstoja okužbe s salmonelo, navedena elementa, tudi če se obravnavata skupaj, sama po sebi ne omogočata opredelitve položaja zadevnega gospodarstva kot nezdružljivega ali zelo težko združljivega s pozitivnimi rezultati v smislu, navedenem v točki 40 te sodbe.
55 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvi dve vprašanji odgovoriti, da je treba točko 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi št. 200/2010 razlagati tako, da je za položaj gospodarstva z matičnimi jatami Gallus gallus, ki so bile predmet testov z rutinskim vzorčenjem, katerih rezultati so pokazali prisotnost salmonele, mogoče šteti, da spada pod pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu te določbe, kadar pristojni organ ugotovi, da je prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo postopkov vzorčenja in analize vzorcev, ali glede na raven odličnosti, ki jo dosegajo vsi pogoji gospodarstva, in ob upoštevanju epidemioloških značilnosti salmonele oceni, da obstaja resno tveganje, da je do takih dogodkov ali takih incidentov prišlo.
56 Obstoj več negativnih rezultatov za ugotovljeno vrsto salmonele, dobljenih iz vzorcev, ki so bili pozneje odvzeti na pobudo zadevnega nosilca, in posredovanih pristojnemu organu po tem, ko je ta organ sprejel odločbo, ter dejstvo, da so le nekateri perutninski hlevi imeli pozitivne rezultate in da se je le eden od dveh vzorcev, odvzetih na perutninski hlev, izkazal za pozitivnega, nista okoliščini, ki sta upoštevni za opredelitev takega položaja, kot da je zajet s tem pojmom. Cepilni status jate in zgodovina gospodarstva v zvezi z razširjenostjo ugotovljene vrste salmonele sta, če sta odlična, okoliščini, ki ju je treba upoštevati za ta namen, vendar sami po sebi ne omogočata, da bi se navedeni položaj opredelil tako, kot da je zajet s tem pojmom.
Tretje vprašanje
57 Glede na odgovor na prvi dve vprašanji na tretje ni treba odgovoriti.
Stroški
58 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Točko 2.2.2.2(c) Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 200/2010 z dne 10. marca 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Unije za zmanjšanje razširjenosti serotipov salmonele v odraslih matičnih jatah Gallus gallus, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/268 z dne 15. februarja 2019,
je treba razlagati tako, da
je za položaj gospodarstva z matičnimi jatami Gallus gallus, ki so bile predmet testov z rutinskim vzorčenjem, katerih rezultati so pokazali prisotnost salmonele, mogoče šteti, da spada pod pojem „izjemni primeri, ko ima pristojni organ razloge za sum na lažne rezultate“ v smislu te določbe, kadar pristojni organ ugotovi, da je prišlo do dogodkov ali incidentov, ki ogrožajo pravilno izvedbo postopkov vzorčenja in analize vzorcev, ali glede na raven odličnosti, ki jo dosegajo vsi pogoji gospodarstva, in ob upoštevanju epidemioloških značilnosti salmonele oceni, da obstaja resno tveganje, da je do takih dogodkov ali takih incidentov prišlo.
Obstoj več negativnih rezultatov za ugotovljeno vrsto salmonele, dobljenih iz vzorcev, ki so bili pozneje odvzeti na pobudo zadevnega nosilca, in posredovanih pristojnemu organu po tem, ko je ta organ sprejel odločbo, ter dejstvo, da so le nekateri perutninski hlevi imeli pozitivne rezultate in da se je le eden od dveh vzorcev, odvzetih na perutninski hlev, izkazal za pozitivnega, nista okoliščini, ki sta upoštevni za opredelitev takega položaja, kot da je zajet s tem pojmom. Cepilni status jate in zgodovina gospodarstva v zvezi z razširjenostjo ugotovljene vrste salmonele sta, če sta odlična, okoliščini, ki ju je treba upoštevati za ta namen, vendar sami po sebi ne omogočata, da bi se navedeni položaj opredelil tako, kot da je zajet s tem pojmom.
Podpisi