SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

5. marec 2015

Zadeva F‑97/13

Valéria Anna Gyarmathy

proti

Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

„Javni uslužbenci – Osebje Agencije Evropske unije za temeljne pravice – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Razpis za prosto delovno mesto – Zavrnitev prijave“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero je V. A. Gyarmathy v bistvu predlagala razglasitev ničnosti sklepa direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA ali v nadaljevanju: Agencija) o tem, da se na delovno mesto „vodje programa za socialne raziskave“ namesto nje zaposli drug kandidat. Poleg tega predlaga plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela.

Odločitev: Tožba se zavrne. V. A. Gyarmathy nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Agencija Evropske unije za temeljne pravice.

Povzetek

1.      Uradniki – Sklep, ki posega v položaj – Zavrnitev prijave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Spoštovanje tajnosti dela izbirne komisije

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(c); Kadrovski predpisi, člen 25, drugi odstavek)

2.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in temelja – Dolžnost uprave, da pritožbe razlaga široko – Preprosto naštevanje možnih temeljev za nezakonitost spornega sklepa – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

3.      Tožbe uradnikov – Tožbeni razlogi – Tožbeni razlog javnega reda – Pojem

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      Namen obveznosti obrazložitve, določene v členu 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov je, na eni strani, da zadevni osebi zagotavlja zadostne podatke za ugotovitev utemeljenosti akta, ki je imel zanjo škodljive posledice, in možnost vložitve tožbe na Sodišče za uslužbence EU, in na drugi strani, da Sodišču omogoči izvrševanje nadzora nad zakonitostjo akta. Poleg tega člen 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da temeljna pravica do dobrega upravljanja vključuje predvsem „obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži“.

Vendar mora biti taka obveznost obrazložitve v okviru postopka zaposlitve za zapolnitev prostega delovnega mesta usklajena s spoštovanjem tajnosti, ki velja za delo izbirne komisije ter preprečuje razkritje stališč posameznih članov izbirne komisije in vseh elementov, ki so jih obravnavali pri individualni ali primerjalni presoji kandidatov.

Kar zadeva javne natečaje, je ob upoštevanju tajnosti, ki velja za delo natečajne komisije, obvestilo o pridobljenih ocenah pri različnih preizkusih načeloma zadostna obrazložitev sklepov natečajne komisije. Ta načela se po analogiji uporabijo za postopek izbire za delovno mesto začasnega uslužbenca.

(Glej točke od 47 do 49.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodbi Trentea/FRA, F‑112/10, EU:F:2012:179, točki 89 in 90, ter De Mendoza Asensi/Komisija, F‑127/11, EU:F:2014:14, točka 94 in navedena sodna praksa.

2.      Predhodni postopek je neformalen, zadevnih oseb pa na tej stopnji na splošno ne zastopa odvetnik, zato uprava pritožb ne sme razlagati ozko, ampak jih mora, nasprotno, presojati široko. Poleg tega namen člena 91 Kadrovskih predpisov ni, da je strogo in dokončno zavezujoč za morebitno fazo sodnega postopka, če s tožbo nista spremenjena niti temelj niti predmet pritožbe. Vendar to ne spremeni dejstva, da je za to, da je mogoče doseči cilj predhodnega postopka iz člena 91(2) Kadrovskih predpisov, treba, da se lahko organ za imenovanja dovolj natančno seznani z očitki zadevne osebe zoper izpodbijani sklep.

V zvezi s tem naštevanje možnih razlogov za nezakonitost spornega sklepa tudi ob široki razlagi pritožbe upravi nikakor ne omogoča, da preuči očitke tožeče stranke zoper navedeni sklep. Široko razlaganje pritožbe namreč ne pomeni, da si mora uprava predstavljati, na kaj se je pritožnik želel sklicevati, ne da bi predložil nadaljnja pojasnila, ali o tem ugibati. Iz tega izhaja, da se tožeča stranka za utemeljitev dopustnosti tožbenega razloga na podlagi pravila skladnosti ne sme sklicevati le na navedbo teh morebitnih razlogov za nezakonitost spornega sklepa.

(Glej točki 69 in 72.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba Komisija/Moschonaki, EU:T:2013:557, točki 76 in 77 ter navedena sodna praksa.

3.      Z razlago, da bi bilo treba vsak tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic obravnavati kot tožbeni razlog javnega reda in bi ga sodišče zato po uradni dolžnosti moralo preizkusiti, bi se tožeči stranki lahko omogočilo, da se prvič pred sodiščem sklicuje na tožbeni razlog, ki se neposredno nanaša na zakonitost akta, ki posega v njen položaj, in nikakor ni povezan s tistimi tožbenimi razlogi, ki so navedeni v pritožbi. V teh okoliščinah bi bila uprava v okviru pritožbe seznanjena zgolj z delom očitkov zoper njo. Ker ne bi bila dovolj natančno seznanjena z očitki ali zahtevami zadevne osebe, torej ne bi mogla poizkusiti doseči sporazumne rešitve spora.

(Glej točki 86 in 87.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sodba BG/Evropski varuh človekovih pravic, T‑406/12 P, EU:T:2014:273, točka 34;

Sodišče za uslužbence: sodba CR/Parlament, F‑128/12, EU:F:2014:38.