SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji razširjeni senat)
z dne 22. marca 2023(*)
„Model Skupnosti – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja elektrodo za vstavitev v gorilnik– Razlog za ničnost – Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 6/2002 – Sestavni del kompleksnega izdelka“
V zadevi T‑617/21,
B&Bartoni spol. s r.o. s sedežem v kraju Dolní Cetno (Češka republika), ki jo zastopa E. Lachmannová, odvetnica,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa J. Ivanauskas, agent,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Hypertherm, Inc. s sedežem v Hanovru, New Hampshire (Združene države), ki jo zastopata J. Day, solicitor, in T. de Haan, odvetnik,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji razširjeni senat),
ob posvetovanju v sestavi M. van der Woude, predsednik, G. De Baere, G. Steinfatt, sodnica, K. Kecsmár, in S. Kingston (poročevalka), sodniki,
sodna tajnica: A. Juhász‑Tóth, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 22. septembra 2022
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, B&Bartoni spol. s r.o., s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe tretjega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 16. julija 2021 (zadeva R 2843/2019‑3) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
Dejansko stanje
2 Tožeča stranka je 22. decembra 2017 pri EUIPO vložila predlog za razveljavitev modela Skupnosti, ki je registriran pod številko 1292122‑0001 po predlogu, vloženem 2. septembra 2011, in je predstavljen s temi podobami:
3 Izdelki, za katere naj bi se model, za katerega se predlaga razglasitev ničnosti, uporabljal, spadajo v razred 08.05 v smislu Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Spajkalni gorilniki (del –)“.
4 Razlog, iz katerega je vložen predlog za razglasitev ničnosti, je razlog iz člena 25(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142), v povezavi členoma 4 in 5 te uredbe.
5 Predlog za razglasitev ničnosti je bil utemeljen zlasti na neizpolnjevanju zahtev za varstvo modela Skupnosti, ki so določene v členu 4 Uredbe št. 6/2002. Tožeča stranka je trdila, da je elektroda, za katero se izpodbija model Skupnosti, sestavni del kompleksnega izdelka, in sicer gorilnika za plazemsko rezanje, ki pri običajni uporabi tega izdelka ni viden v smislu člena 4(2) Uredbe 6/2002.
6 Oddelek za izbris je 16. oktobra 2019 ugodil na tem utemeljeni zahtevi za razglasitev ničnosti. Zato je razglasil ničnost izpodbijanega modela Skupnosti.
7 Intervenientka, družba Hypertherm, Inc., je 13. aprila 2019 pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
8 Odbor za pritožbe je z izpodbijano odločbo ugodil pritožbi in zavrnil zahtevo za razglasitev ničnosti, zlasti ker naj izdelka, upodobljenega v izpodbijanem modelu Skupnosti, ne bi bilo mogoče šteti za sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe 6/2002.
Predlogi strank
9 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
10 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo v celoti zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
11 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo v celoti zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka pred odborom za pritožbe.
Pravo
12 Tožeča stranka v bistvu navaja le en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 4(2) Uredbe št. 6/2002 zaradi napačne razlage izraza „sestavni del kompleksnega izdelka“. Meni, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ko je sklenil, da zadevna elektroda ni sestavni del kompleksnega izdelka in je na tej podlagi zavrnil njeno zahtevo za razglasitev ničnosti.
Dopustnost pojasnil o dejanskem stanju in dokazov, ki jih je predložila intervenientka v okviru ukrepa procesnega vodstva
13 Splošno sodišče je za preizkus edinega tožbenega razloga sprejelo ukrep procesnega vodstva, kot je določen v členu 89 Poslovnika Splošnega sodišča, s katerim je stranki pozvalo, prvič, naj odgovorita na vprašanje, ali je – kot se je zatrjevalo v točki 50 tožbene vloge – trg elektrod, ki so uporabljene v gorilnikih Hypertherm, „zaprti trg“ zaradi izpodbijanega modela Skupnosti, in drugič, naj navedeta, v kolikšni meri se lahko zadevna elektroda uporablja tudi v drugih gorilnikih, kot so gorilniki Hypertherm.
14 Intervenientka je v odgovor na vprašanji Splošnega sodišča, postavljeni v okviru ukrepa procesnega vodstva, v prilogah od C.13 do C.18 predložila dokaze in iz tega izhajajoča pojasnila o dejanskem stanju. Priloge od C.13 do C.17 so izvlečki iz katalogov in brošur, dostopnih na spletu, ki so jih objavila tretja podjetja, ki ponujajo elektrode, združljive gorilniki Hypertherm, ali gorilnike, združljive z elektrodo Hypertherm. V prilogi C.18 je zaprisežena izjava direktorja oddelka za intelektualno lastnino pri intervenientki, ki potrjuje to združljivost.
15 Tožeča stranka je na obravnavi zatrjevala nedopustnost pojasnil o dejanskem stanju in dokazih, predloženih v odgovor na vprašanji Splošnega sodišča, ker niso bile del spisa EUIPO.
16 V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu s členom 85(1) in (3) Poslovnika dokazi predložijo v okviru prve izmenjave vlog, pri čemer lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze še pred koncem ustnega dela postopka, če upravičijo zamudo pri njihovi predložitvi. Vendar tega, da se prepozna predložitev dokazov po prvi izmenjavi vlog upraviči, ni mogoče zahtevati, kadar se ti dokazi predložijo v odgovor na ukrep procesnega vodstva v roku, določenem za ta odgovor (glej sodbo z dne 7. julija 2021, HM/Komisija, T‑587/16 RENV, neobjavljena, EU:T:2021:415, točka 68 in navedena sodna praksa).
17 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da so bila pojasnila o dejanskem stanju in dokazi predloženi v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča v okviru ukrepa procesnega vodstva, navedenega v točki 13 zgoraj.
18 Zato so dokazi, ki jih je intervenientka predložila v odgovor na vprašanji Splošnega sodišča, dopustni. Ker pojasnila o dejanskem stanju izhajajo iz teh dokazov, je treba zavrniti tudi trditev tožeče stranke o nedopustnosti navedenih pojasnil.
19 Poleg tega je tožeča stranka na obravnavi lahko podala stališča v zvezi s pojasnili o dejanskem stanju in dokazih, ki jih je predložila intervenientka, zato je bilo načelo kontradiktornosti upoštevano (glej v tem smislu sodbo z dne 14. maja 1998, Svet/de Nil in Impens, C‑259/96 P, EU:C:1998:224, točka 31).
Utemeljenost edinega tožbenega razloga
Uvodne ugotovitve
20 V skladu s členom 4(1) Uredbe št. 6/2002 je videz izdelka varovan z modelom Skupnosti le, če je nov in ima individualno naravo.
21 Člen 4(2) Uredbe št. 6/2002 določa, da se za videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:
– če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden (člen 4(2)(a) Uredbe št. 6/2002); in
– če vidne značilnosti sestavnega dela same na sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti in individualne narave (člen 4(2)(b) Uredbe št. 6/2002).
22 „Normalna uporaba“ v skladu s členom 4(3) Uredbe št. 6/2002 pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.
23 V skladu s členom 3(b) Uredbe št. 6/2002 je „izdelek“ opredeljen kot vsak industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka. V skladu s členom 3(c) Uredbe št. 6/2002 je „kompleksni izdelek“ opredeljen kot izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.
24 Vprašanje, ali je zadevna elektroda „sestavni del kompleksnega izdelka“ v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002 je treba obravnavati ob upoštevanju zgoraj navedenih določb.
25 Najprej, kot sta poudarila EUIPO in intervenientka, je treba ugotoviti, da je člen 4(2) Uredbe št. 6/2002 izjema od ureditve varstva iz člena 4(1) te uredbe. To določbo je treba kot izjemo razlagati ozko, da se omeji izključitev iz varstva modelov. V skladu z ustaljeno sodno prakso je namreč treba določbe, ki omejujejo pravice, ki jih ima na podlagi navedene uredbe imetnik takšnih modelov, razlagati ozko, vendar takšna razlaga ne sme ogroziti polnega učinka tako določene omejitve ter kršiti njenega cilja (glej sodbo z dne 27. septembra 2017, Nintendo, C‑24/16 in C‑25/16, EU:C:2017:724, točka 74 in navedena sodna praksa).
26 Dalje, ker izraz „sestavni del kompleksnega izdelka“ v Uredbi št. 6/2002 ni opredeljen, ga je treba razumeti v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku (glej sodbo z dne 20. decembra 2017, Acacia in D'Amato (C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 64 in navedena sodna praksa). Sodišče je tako že opredelilo izraz „sestavni del kompleksnega izdelka“ kot več komponent, zasnovanih za sestavljanje v kompleksni industrijski ali obrtni izdelek, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se ta izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi, in brez katerih normalna uporaba kompleksnega izdelka ne bi bila mogoča (glej v tem smislu sodbo z dne 20. decembra 2017, Acacia in D'Amato (C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 65).
27 Poleg tega je treba ugotoviti, da je treba vprašanje, ali je neki izdelek zajet z izrazom „sestavni del kompleksnega izdelka“, obravnavati posamično in glede na sklop upoštevnih indicev.
28 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe pri odločitvi, da zadevna elektroda ni zajeta s tem izrazom, upošteval zlasti te indice: prvič, iztrošljivost elektrode, drugič, nemožnost razstavitve ali ponovne sestavitve gorilnika pri zamenjavi elektrode, tretjič, dejstvo, da se gorilnik šteje za celovit brez elektrode, in četrtič, zamenljivost elektrode.
29 Pred obravnavo preostalih trditev je treba trditve tožeče stranke analizirati zaporedoma glede na vsakega od teh indicev.
Iztrošljivost elektrode
30 Odbor za pritožbe je v točki 26 izpodbijane odločbe menil, da iztrošljivost zadevne elektrode kaže na to, da posamične elektrode ni mogoče šteti za posebni del gorilnika. Odbor za pritožbe je s tem, da je sklenil, da je elektroda iztrošljiva, v bistvu ugotovil, prvič, da ni trajni sestavni del gorilnika in da z njim ni trdno povezana, kot sta sprožilec ali ročaj, ki sta bistvena sestavna dela gorilnika, in drugič, da je njeno trajanje razmeroma kratko, in sicer od 2 do 3 ure dejanskega obloka pri ročnem rezanju in od 3 do 5 ur pri mehanskem rezanju, zato jo mora končni uporabnik redno zamenjevati.
31 Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ker se je oprl na razlikovanje med „neiztrošljivim“ sestavnim delom in „iztrošljivim“ sestavnim delom in ker je menil, da so lahko sestavni deli kompleksnega izdelka le sestavni deli iz prve skupine. Tožeča stranka meni, da je tako razlikovanje umetno in v pravu Unije nikakor ni utemeljeno, saj iz izraza „sestavni del“ ne izhaja, da bi ta moral imeti posebne značilnosti, kot je trajnost.
32 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.
33 Ugotoviti je treba, da odbor za pritožbe pri presoji, ali je elektroda „sestavni del kompleksnega izdelka“, ni napačno uporabil prava, ker je upošteval njeno iztrošljivost.
34 Res je sicer, kot trdi tožeča stranka, da merila trajnosti, nakupa ali redne zamenjave sestavnega dela niso navedena v Uredbi št. 6/2002.
35 Vendar se je odbor za pritožbe, ker v navedeni uredbi ni opredelitve izraza „sestavni del kompleksnega izdelka“, v točkah 26 in 27 izpodbijane odločbe med drugimi upoštevnimi dejavniki pravilno oprl na neobstoj trdne in trajne povezave s kompleksnim izdelkom ter na nakup in redno zamenjavo elektrode zaradi njenega kratkega trajanja. Ta merila, ki se nanašajo na običajne značilnosti potrošnega materiala, so upoštevni indici, na podlagi katerih se lahko opredeli, kaj je sestavni del kompleksnega izdelka.
36 Iz člena 3(b) in (c) Uredbe št. 6/2002 namreč izhaja, da so sestavni deli kompleksnega izdelka komponente, zasnovane za sestavljanje v kompleksni industrijski ali obrtni izdelek, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se ta izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi (glej tudi sodbo z dne 20.decembra 2017, Acacia in D’Amato, C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 65). Zadevna elektroda pa je kot potrošni material gorilnika zasnovana tako, da se nanj lahko pritrdi, da se razmeroma hitro porabi oziroma uporabi in da jo končni uporabnik zlahka zamenja, ne da bi moral pri tem ta izdelek razstaviti in ponovno sestaviti (glej v tem smislu točko 40 in naslednje o neobstoju razstavljanja in ponovnega sestavljanja pri zamenjavi zadevne elektrode).
37 Poleg tega je treba ugotoviti, da končni uporabnik, ki kupi in zamenja zadevno elektrodo, njene značilnosti zaradi iztrošljivosti dojema in presoja neodvisno od vprašanja, ali ostane elektroda po vgraditvi v gorilnik vidna.
38 Na koncu je treba ugotoviti, da obrazložitve odbora za pritožbe v zvezi s tem ni mogoče omajati s trditvijo tožeče stranke, v kateri se sklicuje na prejšnjo odločbo EUIPO (zadeva R 2337/2012‑3) z dne 9. aprila 2014, ki je po mnenju tožeče stranke podobna tej zadevi. Prvič, kot izhaja iz točke 29 izpodbijane odločbe je odbor za pritožbe odločbo, na katero se sklicuje tožeča stranka, obravnaval in je podal razloge, iz katerih je menil, da se navedena odločba razlikuje od obravnavanega primera. Drugič, v zvezi s tem je treba spomniti, da EUIPO odloča na podlagi okoliščin vsakega posamičnega primera in ni vezan na predhodne odločbe iz drugih zadev. Splošno sodišče pri nadzoru zakonitosti tudi ni vezano na prakso odločanja EUIPO (glej sodbo z dne 15. decembra 2015, LTJ Diffusion/UUNT– Arthur in Aston (ARTHUR & ASTON), T‑83/14, EU:T:2015:974, točka 39 in navedena sodna praksa).
39 Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava, ker je menil, da ima elektroda značilnosti potrošnega materiala in da je ta okoliščina upošteven indic za ugotovitev, da zadevne elektrode ni mogoče šteti za sestavni del kompleksnega izdelka.
Neobstoj razstavljanja in ponovnega sestavljanja pri zamenjavi elektrode
40 Odbor za pritožbe je v točki 29 izpodbijane odločbe menil, da gorilnika in rezalnika pri nadomestitvi ali zamenjavi elektrode ni treba niti razstaviti niti ponovno sestaviti, kot je to potrebno v skladu z opredelitvijo iz člena 3(c) Uredbe št. 6/2002. Nasprotno, meni, da je elektroda namenjena hkratni uporabi z gorilnikom, da jo je treba prej namestiti in nato po potrebi ponovno odstraniti.
41 Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo in napačno ugotovil dejansko stanje, ker se je oprl na ugotovitev, da gorilnika in rezalnika pri zamenjavi elektrode ni treba razstaviti in ponovno sestaviti.
42 Prvič, meni, da iz Uredbe št. 6/2002 nikakor ne izhaja, da je treba kompleksni izdelek popolnoma razstaviti, da bi se neki izdelek štel za „sestavni del“ takega kompleksnega izdelka. Člen 3(c) navedene uredbe naj bi se nanašal le na možnost, da se sestavni del zamenja, tako da se kompleksni izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi, ne da bi ga bilo treba poškodovati ali uničiti.
43 Drugič, tožeča stranka trdi, da je zamenjava elektrode postopek, v katerem se gorilnik razstavi in ponovno sestavi. Meni, da mora uporabnik pri zamenjavi elektrode odstraniti več delov gorilnika, in sicer kapo, varnostni pokrov in šobo, tako da jih odvije od gorilnika in jih mora po vstavitvi nove elektrode ponovno pritrditi.
44 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.
45 Ugotoviti je treba, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava, ker je upošteval, da gorilnika in rezalnika pri zamenjavi elektrode ni treba niti razstaviti niti ponovno sestaviti. Kot izhaja iz točk 23 in 26 zgoraj, je namreč vprašanje, ali je treba kompleksni izdelek pri zamenjavi izdelka razstaviti in ponovno sestaviti, dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri odločitvi, ali je ta izdelek sestavni del kompleksnega izdelka.
46 Spomniti je namreč treba, da je na „razstavljanje“ in „ponovno sestavljanje“ izdelka napoteno v opredelitvi „kompleksnega izdelka“ v členu 3(c) Uredbe št. 2/2002, to je „izdel[ka], sestavljen[ega] iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi“. Opredelitev „kompleksnega izdelka“ v sodbi z dne 20. decembra 2017, Acacia in D’Amato (C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 65), je oblikovana enako (glej točko 26 zgoraj). Upoštevanje „razstavljanja“ in „ponovnega sestavljanja“ je torej utemeljeno na Uredbi št. 6/2002 in sodni praksi Sodišča.
47 Tako je za izdelek, katerega zamenjava ne zahteva, da se izdelek, v katerega je vgrajen, razstavi in ponovno sestavi, in ki je namenjen prav temu, da ga lahko končni uporabniki redno zamenjujejo, manj verjetno, da je sestavni del kompleksnega izdelka, kot je to – kot trdi EUIPO – v primeru izdelka, ki ga običajno zamenjajo strokovnjaki, ki imajo posebno znanje za izvedbo take zamenjave.
48 Poleg tega je treba trditev tožeče stranke, da je zamenjava elektrode postopek, v katerem se gorilnik razstavi in ponovno sestavi, zavrniti. Odbor za pritožbe je v točki 29 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da rezalnika in gorilnika pri zamenjavi elektrode ni treba razstaviti in ponovno sestaviti. Čeprav je treba kapo, varnostni pokrov in šobo odstraniti in jih po namestitvi elektrode ponovno pritrditi, kot trdi tožeča stranka, je to za končnega uporabnika preprost postopek, kot je intervenientka razložila na obravnavi. Takega postopka torej ni mogoče šteti za „razstavljanje“ in „ponovno sestavljanje“ gorilnika v smislu Uredbe št. 6/2002.
49 Na podlagi navedenega je treba šteti, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava ali napačno ugotovil dejanskega stanja, ko je presodil, da se rezalnik in gorilnik pri zamenjavi elektrode ne razstavita in ponovno sestavita ter da je ta okoliščina upošteven indic za ugotovitev, da zadevne elektrode ni mogoče šteti za sestavni del kompleksnega izdelka.
Dejstvo, da se gorilnik šteje kot celovit brez elektrode
50 Odbor za pritožbe je v točki 29 izpodbijane odločbe presodil, da je mogoče gorilnik brez elektrode šteti za celovit izdelek, in ne pomanjkljiv. V točki 30 izpodbijane odločbe je ugotovil, da se lahko gorilnik na trgu prodaja brez elektrode in da se elektroda pogosto oglašuje in prodaja ločeno od gorilnika.
51 Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je odbor za pritožbe napačno uporabil pravo, ker je menil, da je zadevni kompleksni izdelek, in sicer plazemski gorilnik oziroma plazemski rezalnik, celovit izdelek brez elektrode in iz tega sklenil, da elektroda ni sestavni del kompleksnega izdelka.
52 Prvič, tožeča stranka trdi, da je treba pri ugotavljanju, ali je neki izdelek sestavni del kompleksnega izdelka, kompleksni izdelek obravnavati v stanju, v kakršnem lahko opravlja nalogo, za katero je namenjen. Tožeča stranka zato meni, da v obravnavani zadevi zadevni kompleksni izdelek ni celovit brez elektrode, saj brez nje ne more delovati, to je rezati ali dolbsti kovine. Tožeča stranka trdi tudi, da to, ali bi bil zadevni kompleksni izdelek brez zadevnega sestavnega dela pomanjkljiv, ni upoštevno pri določitvi, ali je ta zajet z izrazom „sestavni del kompleksnega izdelka“ v smislu člena 4(2) Uredbe št. 2/2006.
53 Drugič, tožeča stranka meni, da to, da se gorilnik prodaja brez elektrode ali da se elektroda prodaja brez gorilnika, ni upoštevno za ugotovitev, ali je zadevna elektroda sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe št./2002.
54 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.
55 Na prvem mestu je treba ugotoviti, da je celovitost izdelka indic, ki je upošteven pri presoji izraza „sestavni del kompleksnega izdelka“ v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002. Zato odboru za pritožbe ni mogoče očitati, da je ta element upošteval pri presoji.
56 Končni uporabnik namreč pri nakupu gorilnika brez elektrode, ali ko je ta ločena od gorilnika, zadnjenavedenega ne bo dojemal kot pomanjkljivega ali necelovitega. Nasprotno pa končni uporabnik kompleksnega izdelka brez njegovih sestavnih delov načeloma ne bo dojemal kot celovit izdelek, ki se lahko normalno uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 20. decembra 2017, Acacia in D’Amato, C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 65), ali kot izdelek v dobrem stanju.
57 V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da zadevni kompleksni izdelek ne more biti celovit brez elektrode, saj brez nje ne more delovati, je sicer res, da plazemski gorilnik ali plazemski rezalnik ne moreta opravljati svoje naloge, to je rezati ali dolbsti kovin, če vanju ni nameščena elektroda. Vendar to ne pomeni, da je treba elektrodo šteti za sestavni del kompleksnega izdelka.
58 V nasprotju s trditvijo tožeče stranke opredelitve „sestavnega dela kompleksnega izdelka“ v sodbi z dne 20. decembra 2017, Acacia in D’Amato (C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 65), in zlasti pojasnila „brez katerih normalna uporaba kompleksnega izdelka ne bi bila mogoča“ (glej točko 26 zgoraj) ni mogoče razlagati tako, da se z njima zahteva, da je treba izdelek, če neki izdelek brez njega ne more opravljati naloge, vsekakor šteti za sestavni del tega izdelka. Taka razlaga bi bila namreč pretirano široka in bi se številni ločeni izdelki, ki imajo zlasti značilnosti potrošnega materiala, brez katerih kompleksni izdelki ne morejo opravljati naloge, za katero so namenjeni, napačno šteli za sestavne dele navedenih kompleksnih izdelkov. V nasprotju s trditvijo tožeče stranke opredelitev, navedena v členu 110(1) Uredbe št. 6/2002, ne določa izčrpno tega, kar spada na področje uporabe izraza „sestavni del kompleksnega izdelka“ v smislu člena 4(2) navedene uredbe.
59 Na drugem mestu je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe – tako kot trdi intervenientka – ni napačno uporabil prava, ko je dejstvo, da se lahko gorilnik na trgu prodaja brez elektrode in da se elektroda pogosto oglašuje in prodaja ločeno od gorilnika, štel kot indic, ki je upošteven pri ugotavljanju, ali je zadevna elektroda sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002.
60 Glede dejstva, da se gorilnik na trgu prodaja brez elektrode, je sicer res, da vsak prodajalec svobodno odloča o prodaji kompleksnega izdelka skupaj s sestavnimi deli ali brez njih ali da jih prodaja ločeno. Kot je poudarila tožeča stranka, te poslovne odločitve ni mogoče šteti za odločilen dejavnik pri presoji, ali je neki izdelek sestavni del kompleksnega izdelka.
61 Vendar je treba ugotoviti, da ni običajno, da pri nakupu kompleksnega izdelka niso vključeni njegovi resnični sestavni deli. V obravnavanem primeru pa se zadevni gorilnik, kot izhaja iz spisa (priloge od C.8 do C.11), prodaja bodisi z zadevno elektrodo bodisi brez nje.
62 Na podlagi navedenega je treba šteti, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava ali napačno ugotovil dejanskega stanja, ko je presodil, da je zadevni kompleksni izdelek, in sicer plazemski gorilnik oziroma plazemski rezalnik, celovit izdelek brez elektrode in da je ta okoliščina upošteven indic za ugotovitev, da zadevne elektrode ni mogoče šteti za sestavni del kompleksnega izdelka.
Zamenljivost elektrode
63 Odbor za pritožbe je v točki 28 izpodbijane odločbe menil, da se za isti gorilnik uporabljajo različne elektrode za različne naloge, kot so elektrode za kontaktno rezanje in elektrode, ki se uporabljajo za natančno rezanje in dolbenje, in da se lahko zadevna elektroda uporablja v gorilnikih različnih vrst, prilagojenim različnim rezalnikom. Pri ugotovitvi, da zadevna elektroda ni sestavni del kompleksnega izdelka, se je med drugimi upoštevnimi dejavniki oprl na zamenljivost elektrod.
64 Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da v nasprotju z ugotovitvami odbora za pritožbe to, da se lahko različne elektrode uporabljajo za isti gorilnik in da se lahko v istih gorilnikih uporablja ista elektroda, ni upoštevno za odločitev, ali je elektroda sestavni del kompleksnega izdelka.
65 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.
66 V obravnavanem primeru ni sporno, da lahko končni uporabnik zadevno elektrodo uporablja za različne gorilnike. Kot je poudarila intervenientka v odgovoru na vprašanji, ki jih je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepa procesnega vodstva, navedenega v točki 13 zgoraj, se lahko zadevna elektroda uporablja za različne gorilnike, ki jih proizvajajo druga podjetja, kot je intervenientka.
67 Prav tako ni sporno, da se lahko za gorilnik intervenientke uporabljajo različne elektrode. Kot je poudarila intervenientka v odgovoru na vprašanji Splošnega sodišča, so elektrode, ki jih proizvajajo druga podjetja, združljive z njenimi gorilniki.
68 Res je sicer, kot poudarja intervenientka, da zgolj na podlagi tega, da se lahko izdelek zamenja z drugim izdelkom, ki ni enak, in da se lahko uporablja v različnih kompleksnih izdelkih, ni mogoče skleniti, da je tak izdelek ločen izdelek, ki ni sestavni del kompleksnega izdelka.
69 Vendar je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava, ker je za to, da bi zaključil svojo analizo, upošteval zamenljivost zadevne elektrode. Za izdelek, ki ga ni mogoče zamenjati z drugim neenakim izdelkom ali ki se ne more uporabljati v različnih kompleksnih izdelkih, je namreč toliko bolj verjetno, da je z navedenim kompleksnim izdelkom trajno povezan in mu prilagojen ter da je torej sestavni del zadnjenavedenega izdelka.
70 Iz tega sledi, da odbor za pritožbe s tem, da je pri ugotovitvi, da zadevna elektroda ni sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002, upošteval dejstvo, da se lahko zadevna elektroda zamenja z neko drugo elektrodo in da se lahko zadevna elektroda uporablja v različnih gorilnikih, ni napačno uporabil prava.
Cilj člena 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002
71 Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni zadostno upošteval resničnega cilja varstva iz člena 4(2) Uredbe št. 6/2002 za sestavne dele kompleksnih izdelkov, ki niso vidni. Tožeča stranka meni, da bi varstvo sestavnih delov, ki so potrošni material in ki pri normalni uporabi izdelka niso vidni ter nikakor ne prispevajo k splošnemu videzu kompleksnega izdelka, pomenila nezaželeno omejitev konkurence na trgu sestavnih delov kompleksnih izdelkov, kot v tej zadevi, ki se nanaša na zaprti trg nadomestnih delov.
72 EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke prerekata.
73 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da odboru za pritožbe ni treba opraviti analize morebitnih nezaželenih učinkov na konkurenco na zadevnih trgih, da bi ugotovil, ali je neki izdelek sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002.
74 Tudi če bi se štelo, da bi bilo zaradi varstva konkurence na trgih nadomestnih delov zaželeno, da bi bili nekateri sestavni deli kompleksnih izdelkov, ki niso vidni, izključeni iz varstva modelov, določenega v členu 4(2) Uredbe št. 6/2002, to ne pomeni, da mora odbor za pritožbe ta preudarek vključiti v analizo tega, kaj je sestavni del kompleksnega izdelka. Ta očitek tožeče stranke je zato brezpredmeten.
75 Tožeča stranka ni nikakor pojasnila svoje trditve, da se obravnavana zadeva zaradi izpodbijanega modela Skupnosti nanaša na zaprti trg nadomestnih delov. Ko jo je Splošno sodišče o tem vprašalo v okviru ukrepa procesnega vodstva, navedenega v točki 13 zgoraj, je ponovila le, da proizvajalci zaradi izpodbijanega modela Skupnosti ne morejo prodajati elektrod, ki so združljive z gorilniki intervenientke, ne da bi to pojasnila.
76 Iz tega – kot je intervenientka poudarila na vprašanji, ki ju je postavilo Splošno sodišče – nasprotno izhaja, da se lahko gorilnik intervenientke uporablja z različnimi elektrodami, ki imajo morda različen videz in tehnične specifikacije kot elektrode, katerih model Skupnosti se izpodbija v obravnavani zadevi, ne da bi bilo to v nasprotju z njim.
77 Zato je treba trditve tožeče stranke v zvezi s ciljem člena 4(2) Uredbe št. 6/2002 zavrniti.
78 Iz tega sledi, da odbor za pritožbe s tem, da se je oprl na sklop upoštevnih indicev in ugotovil, da je zadevna elektroda ločen izdelek in ne sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 4(2) Uredbe št. 6/2002, ni napačno uporabil prava ali napačno ugotovil dejanskega stanja.
79 Na podlagi navedenega je treba edini tožbeni razlog in zato tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
80 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
81 Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in intervenientke naloži plačilo stroškov.
82 Intervenientka je poleg tega predlagala, naj se tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali v postopku pred odborom za pritožbe. V zvezi s tem zadošča ugotoviti, da se tožba zoper izpodbijano odločbo s to sodbo zavrne, zato za odločitev o stroških, nastalih v pritožbenem postopku pred EUIPO, še vedno velja točka 2 izreka izpodbijane odločbe (glej v tem smislu sodo z dne 19. oktobra 2017, Aldi/EUIPO – Sky (SKYLITe), T‑736/15, neobjavljena, EU:T:2017:729, točka 131).
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji razširjeni senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi B&Bartoni spol. s r.o. se naloži plačilo stroškov.
Van der Woude | De Baere | Steinfatt |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 22. marca 2023.
Podpisi