SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 14. aprila 2011(*)
„Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Sprejemniki in dekoderji digitalne satelitske televizije s funkcijo snemanja – Carinski zakonik Skupnosti – Člena 12(5)(a)(i) in 6 – Časovna veljavnost zavezujoče tarifne informacije“
V združenih zadevah C‑288/09 in C‑289/09,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ju je vložilo First-Tier Tribunal (Tax Chamber) (Združeno kraljestvo) z odločbama z dne 6. julija 2009, ki sta na Sodišče prispeli 24. julija 2009, v postopkih
British Sky Broadcasting Group plc (C‑288/09),
Pace plc (C‑289/09)
proti
The Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, A. Rosas, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh, sodniki, in P. Lindh (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. decembra 2010,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za British Sky Broadcasting Group plc D. Anderson, QC, in L. Van den Hende, odvetnik,
– za Pace plc J. Grayston, solicitor, in J. White, barrister,
– za vlado Združenega kraljestva S. Hathaway, zastopnik, skupaj z O. Thomasom, barrister,
– za Svet Evropske unije F. Florindo Gijón in R. Liudvinaviciute-Cordeiro, zastopnika,
– za Evropsko komisijo R. Lyal in L. Bouyon, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago tarifnih podštevilk 8521 90 00 in 8528 71 13 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 (UL L 301, str. 1) in št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL L 286, str. 1; v nadaljevanju: KN), ter na razlago členov 12(5)(a)(i) in 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996 (UL 1997, L 17, str. 1, in popravek v UL L 179, str. 11, v nadaljevanju: Carinski zakonik).
2 Ta predloga sta bila vložena v sporu med družbama British Sky Broadcasting Group plc (v nadaljevanju: Sky) in Pace plc (v nadaljevanju: Pace) ter Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs (v nadaljevanju: HMRC) zaradi tarifne uvrstitve vrst set-top naprav s komunikacijsko funkcijo, ki imajo pomnilniške enote na trdem disku, in plačila carinskih dajatev glede tega blaga.
Pravni okvir
Tarifna uvrstitev
Mednarodna tarifna uvrstitev
3 Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, in Protokol o spremembah Konvencije z dne 24. junija 1986 (v nadaljevanju: Konvencija o HS) sta bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1).
4 Na podlagi člena 3(1)(a) Konvencije o HS se vsaka pogodbena stranka zavezuje, da bodo njene tarifne nomenklature in statistični podatki v skladu s HS, da bo uporabljala vse njene tarifne številke in podštevilke brez dodajanja ali spreminjanja ter številčne oznake, ki se nanašajo nanje, in da bo upoštevala vrstni red naštevanja navedenega sistema. S to določbo je vsaki pogodbeni stranki prav tako naložena obveznost, da uporablja splošna pravila za razlago HS in vse opombe k njegovim oddelkom, poglavjem in podštevilkam in da ne spreminja obsega oddelkov, poglavij, številk ali podštevilk.
5 Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija, ustanovljen pa je bil s konvencijo o ustanovitvi tega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950, pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel odbor za HS, katerega organizacijo ureja člen 6 te konvencije. V skladu s členom 7(1) Konvencije o HS je naloga tega odbora zlasti predlaganje sprememb zadevne konvencije in priprava pojasnjevalnih opomb, mnenj o uvrstitvi in drugih mnenj o razlagi HS.
6 Pojasnjevalne opombe v zvezi s tarifno številko 8521 HS določajo:
,,[…]
A.- Naprave in kombinirane naprave za snemanje in reproduciranje slike in zvoka
Ko so te naprave priključene na televizijsko kamero ali na televizijski sprejemnik, snemajo na nosilec električne impulze (analogni signali) ali analogne signale, spremenjene v digitalni kod (ali celo kombinacijo teh signalov) […]. Snemanje se lahko opravi magnetno ali optično, nosilec za snemanje pa so praviloma plošče ali kasete.
[…]
Iz te številke so izključeni:
[…]
c) Televizijski sprejemniki (tudi če imajo vgrajen radijski sprejemnik ali napravo za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike), monitorji in projektorji (št. 85.28).“
7 Glede tarifne številke 8528 HS pojasnjevalne opombe med drugim določajo:
,,[…]
D.- Televizijski sprejemniki
Ta kategorija zajema naprave, tudi če so namenjene za vgradnjo videoprikazovalnika ali zaslona, kot so:
(1) Sprejemniki televizijskega prenosa (zemeljskega, kabelskega ali satelitskega), ki nimajo videoprikazovalnika (zaslon s katodno cevjo ali tekočimi kristali, na primer). Te naprave so namenjene sprejemu signalov in pretvorbi v signal, ki se lahko prikaže. Ti sprejemniki lahko vsebujejo tudi modem, ki omogoča povezavo z internetom.
Namen teh sprejemnikov je uporaba z napravami za snemanje ali reproduciranje slike in zvoka, monitorji, projektorji ali televizijskimi aparati. Vendar naprave, ki zgolj ločijo visokofrekvenčne televizijske signale, kot deli spadajo v št. 85.29.
[…]
(3) Televizijski sprejemniki vseh vrst (s tekočimi kristali (LCD), plazemski, s katodno cevjo (CRT) itd.), ki se uporabljajo v gospodinjstvih (televizijski aparati), tudi če imajo vgrajen radijski sprejemnik, magnetoskop, predvajalnik DVD, predvajalnik - snemalnik DVD, sprejemnik oddaj, ki se prenašajo po satelitu, itd.
[…]
Iz te tarifne številke so izključene:
a) Naprave za snemanje in reproduciranje slike in zvoka (št. 85.21).
[…]“
KN
8 KN temelji na HS, iz katerega povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, tako da le sedma in osma števka tvorita pododdelke, ki so značilni za KN.
9 Evropska komisija na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL L 28, str. 16; v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87), vsako leto sprejme uredbo, ki vsebuje celotno različico KN in carinskih stopenj, kot izhaja iz ukrepov, ki jih sprejmeta Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.
10 Člen 8 Uredbe št. 2658/87 natančneje določa, da lahko odbor iz člena 247 Carinskega zakonika preuči vsa vprašanja, ki jih nanj na zahtevo predstavnika države članice naslovi njegov predsedujoči zlasti glede KN.
11 Različica KN, ki se uporablja za zadevo C‑289/09, izhaja iz Uredbe št. 1549/2006, ki je začela veljati 1. januarja 2007.
12 Za zadevo C‑288/09 se uporablja različica KN, ki izhaja iz Uredbe št. 1214/2007, ki je začela veljati 1. januarja 2008.
13 Splošna pravila za razlago KN so navedena v njenem prvem oddelku, naslov I, A. Ta pravila so enaka različicama KN iz uredb št. 1549/2006 in 1214/2007. Določajo:
„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:
1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
[…]
3. Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu pod točko 2(b) ali iz drugih razlogov […] uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:
[…]
b ) mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu pod 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je taka ugotovitev mogoča;
[…]
[…]
6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“
14 Drugi del KN vsebuje oddelek XVI. V tem je poglavje 85, ki je posvečeno strojem, mehanskim napravam, elektrotehniški opremi, njihovim delom, aparatom za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparatom za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka ter delom in priboru za te proizvode.
15 Opomba št. 3 k oddelku XVI KN določa:
,,Če ni drugače določeno, se kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev tako, da tvorijo integralno celoto [se sestavljeni stroji različnih vrst, ki so namenjeni skupnemu delovanju in tvorijo celoto], in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo [glede na glavno funkcijo, ki je značilna za celoto].“
16 Besedilo glede tarifnih številk 8521 in 8528 je v različicah KN, ki izhajata iz uredb št. 1549/2006 in 1214/2007, enako. Poleg tega ti uredbi ne določata roka po dnevu objave ali priglasitve, v katerem se imetnik zavezujoče tarifne informacije, katere veljavnost preneha, še vedno lahko sklicuje nanjo.
17 Tarifna številka 8521 KN določa:
,,8521 Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, tudi če imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto):
8521 10 – z magnetnim trakom:
[…]
8521 90 00 − drugi“.
18 Tarifna številka 8528 KN določa:
,,8528 Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenih televizijskih sprejemnikov; televizijski sprejemniki, tudi če imajo vgrajen sprejemnik za radiodifuzijo ali aparat za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike:
[…]
– Televizijski sprejemniki, tudi če imajo vgrajen sprejemnik za radiodifuzijo ali aparat za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike:
8528 71 − − ki niso namenjeni za vgradnjo video prikazovalnika ali zaslona:
[…]
8528 71 13 − − − − Naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij, zmožne sprejemanja televizijskih signalov (,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘)“.
Pojasnjevalne opombe KN
19 Komisija v skladu s členom 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87 sestavlja pojasnjevalne opombe KN, ki jih redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. V pojasnjevalnih opombah, objavljenih 7. maja 2008 (UL C 112, str. 8), je pri tarifnih številkah 8521 in 8528 navedeno:
,,8521 90 00 Drugo
Ta tarifna podštevilka obsega aparate brez zaslona, ki lahko sprejemajo televizijske signale, tako imenovane ,set-top‘ naprave, ki vsebujejo napravo za snemanje ali reprodukcijo (na primer trdi disk ali pogon DVD).
[…]
8528 71 13 Naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij, zmožne sprejemanja televizijskih signalov (,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘)
Ta tarifna podštevilka vključuje aparate brez zaslona (tako imenovane ,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo‘), ki so sestavljeni iz naslednjih glavnih komponent:
– mikroprocesorja,
– video tunerja,
Prisotnost spojnika RF nakazuje, da je morda prisoten tudi videotuner.
– modema.
[…]
Set-top naprave, ki vsebujejo napravo za snemanje ali reproduciranje (na primer trdi disk ali pogon DVD), so izvzete iz te tarifne podštevilke (tarifne podštevilke 8521 90 00).
[…]“
20 V času dejanskega stanja v glavni stvari se je za naprave iz tarifne podštevilke 8521 90 00 uporabljala stopnja uvoznih carin 13,9 %, medtem ko so bile naprave iz tarifne podštevilke 8528 71 13 oproščene dajatev.
Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 in Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije
21 Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994 (v nadaljevanju: GATT 1994), zlasti pa dogovor o razlagi člena II(1)(b) GATT sta sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisanega v Marakešu 15. aprila 1994 in potrjenega s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, str. 1).
22 Sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki ga sestavljajo ministrska deklaracija o trgovini z izdelki informacijske tehnologije, ki je bila sklenjena 13. decembra 1996 na prvi konferenci STO v Singapurju, njene priloge in dodatki (v nadaljevanju: SIT) ter sporočilo o njegovem izvajanju, so bili v imenu Skupnosti potrjeni s Sklepom Sveta 97/359/ES z dne 24. marca 1997 o odpravi carin[skih] dajatev na izdelke informacijske tehnologije (UL L 155, str. 1). V odstavku 1 SIT je določeno, da se trgovinski režim vsake od pogodbenic razvija na način, ki izdelkom informacijske tehnologije povečuje možnosti dostopa na trg.
23 Na podlagi odstavka 2 SIT se vsaka pogodbenica zaveže in odpravi carine ter druge dajatve in pristojbine vseh vrst v smislu člena II(1)(b) GATT 1994 za nekatere izdelke, med drugim za ,,set-top naprave s komunikacijsko funkcijo: naprave z mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij“.
24 Z Uredbo Sveta (ES) št. 2559/2000 z dne 16. novembra 2000 (UL L 293, str. 1) je bila Priloga I k Uredbi št. 2658/87 spremenjena za uporabo SIT, kakor je razvidno iz druge uvodne izjave te uredbe.
Carinska ureditev
25 Carinska ureditev zajema Carinski zakonik in Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92 (UL L 253, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 12/97 z dne 18. decembra 1996 (UL 1997, L 9, str. 1, v nadaljevanju: izvedbena uredba).
Carinski zakonik
26 Člen 4 Carinskega zakonika določa:
,,V tem zakoniku veljajo naslednje opredelitve:
[…]
(5) ,odločba‘ pomeni upravni akt carinskih organov, s katerim le-ti v skladu s carinskimi predpisi odločijo o določeni zadevi, pri čemer ima to dejanje pravni učinek za eno ali več določenih ali določljivih oseb; ta izraz, med drugim, pomeni […] zavezujoče potrdilo v smislu člena 12;
[…]“
27 Carinski zakonik v členu 12, od (1) do (6), določa:
,,1. Carinski organi izdajo zavezujočo tarifno informacijo ali zavezujočo informacijo o poreklu na pisno zahtevo v skladu s postopkom odbora.
2. Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga.
[…]
5. Zavezujoča informacija preneha veljati:
a) v primeru tarifne informacije:
i) če se sprejme uredba in informacija ni več v skladu s tako določeno zakonodajo;
ii) če se ne ujema več z razlago ene od nomenklatur iz člena 20(6):
– na ravni Skupnosti zaradi sprememb pojasnjevalnih opomb h kombinirani nomenklaturi ali zaradi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti,
[…]
6. Imetnik zavezujoče informacije, ki preneha veljati v skladu z odstavkom 5(a)(ii) ali (iii) ali (b)(ii) ali (iii), lahko še vedno uporabi to informacijo v šestih mesecih od dne objave ali uradnega obvestila […].
Za odstavek 5(a)(i) in (b)(i) se lahko z uredbo ali sporazumom določi rok, v katerem se uporablja prvi pododstavek [prva alinea].
[…]“
28 Člen 243 Carinskega zakonika določa:
,,1. Vsaka oseba se lahko pritoži na odločbe carinskih organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in to osebo neposredno in osebno zadevajo.
[…]
Pritožbo je treba vložiti v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali vložen zahtevek zanjo.
2. Pritožba se lahko vloži:
a) v začetni fazi pri carinskem organu, ki ga za ta namen določijo države članice;
b) v poznejši fazi pri neodvisnem organu, ki je lahko pravosodni organ ali enakovredno specializiran organ v skladu z veljavnimi predpisi v državah članicah.“
29 Iz členov 247 in 247a Carinskega zakonika je razvidno, da za njegovo izvajanje Komisiji pomaga odbor za Carinski zakonik.
Izvedbena uredba
30 Člen 11 izvedbene uredbe določa:
,,Zavezujoče tarifne informacije, izdane s strani carinskega organa države članice od 1. januarja 1991, postanejo zavezujoče za carinske organe vseh držav članic pod enakimi pogoji.“
31 Člen 12 te uredbe določa:
,,1. Pri sprejemu enega od aktov ali ukrepov iz člena 12(5) [Carinskega] [z]akonika carinski organ sprejme potrebne ukrepe [predpise] za zagotovitev, da se zavezujoče informacije od takrat naprej izdajajo samo v skladu z zadevnim aktom ali ukrepom.
2. a) Za zavezujočo tarifno informacijo je za namene odstavka 1 zgoraj datum, ki se upošteva:
[…]
– za uredbe [ukrepe] iz člena 12(5)(a)(ii) [Carinskega] [z]akonika, ki zadevajo spremembe pojasnil h kombinirani nomenklaturi, datum njihove objave v seriji ,C‘ Uradnega lista Evropskih skupnosti,
[…]“
Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
Zadeva C-288/09
32 Družba Sky je ponudnik digitalnih satelitskih televizijskih storitev. V Združeno kraljestvo uvaža vrsto set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki ima pomnilniško enoto na trdem disku. Ta naprava se imenuje ,,set-top Sky+, model DRX 280“ (v nadaljevanju: set-top Sky+).
33 Set-top Sky+ je satelitski televizijski sprejemnik. Tak sprejemnik sprejema in dekodira digitalne televizijske signale, ki se prenašajo prek satelitske televizijske platforme izdajatelja televizijskega programa, kot je družba Sky. Signal se dekodira šele, ko se pošlje za predvajanje na zaslonu posameznega televizijskega aparata.
34 Izdajatelj televizijskega programa po satelitu prenaša digitalne televizijske signale, ki jih sprejme LNB-pretvornik na satelitskem krožniku, nameščenem na domu končnega uporabnika. Digitalni signal se tako pošlje po kablu do sprejemnika.
35 Set-top Sky+ je posebej zasnovan in programiran tako, da sprejema in dekodira le digitalne televizijske signale, ki prihajajo s satelitske platforme družbe Sky.
36 Set-top Sky+ nima zaslona. Vsebuje modem za dostop do interneta in tako zagotavlja interaktivno izmenjavo informacij.
37 Set-top Sky+ ima trdi disk. Polovico zmogljivosti njegovega pomnilnika uporabljajo službe družbe Sky, da omogočijo uporabo storitve videa na zahtevo. Drugo polovico lahko končni uporabnik uporablja za snemanje vsebine televizijskih programov, ki jih sprejema s satelitske platforme družbe Sky. Ta set-top ne omogoča snemanja videovsebine iz drugega zunanjega vira, vključno s televizijskimi sprejemniki, kamerami ali videorekorderji. Prav tako ne more predvajati videa z zunanjih nosilcev, kot so DVD-ji ali videokasete. Poleg tega ne omogoča snemanja videa na take zunanje nosilce.
38 Trdega diska set-topa Sky+ končni uporabnik ne potrebuje, če zgolj neposredno gleda televizijo. V takem primeru naprava deluje le kot televizijski sprejemnik. Vendar ne more delovati samo z vgrajenim trdim diskom, ne da bi prejemala digitalni televizijski signal, saj lahko – tudi če predvaja vsebino na tem trdem disku – deluje samo, če prejme tak signal od satelitske platforme družbe Sky.
39 Družba Sky je 12. junija 2008 pri HMRC vložila zahtevo za zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanju: ZTI) v zvezi s set-topom Sky+. HMRC je 9. julija 2008 izdala ZTI, s katero so set-top Sky+ uvrstili v tarifno podštevilko 8521 90 00 KN.
40 Družba Sky je tej ZTI ugovarjala, zatrjujoč, da je treba zadevni proizvod uvrstiti v tarifno podštevilko 8528 71 13 KN kot set-top napravo s komunikacijsko funkcijo, torej kot ,,televizijski sprejemnik“, uvrščen v tarifno številko 8528.
41 Customs and International Reviews and Appeals Team je 29. septembra 2008 ta ugovor zavrnil.
42 Družba Sky je 28. oktobra 2008 zoper to odločbo vložila tožbo pri VAT and Duties Tribunal, London, ki se od 1. aprila 2009 imenuje First-Tier Tribunal (Tax Chamber).
43 V teh okoliščinah je First-Tier Tribunal (Tax Chamber) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali bi bilo treba set-top napravo z značilnostmi, kot jih ima set-top naprava Sky+ […], uvrstiti pod tarifno podštevilko 8528 71 13 [KN], kot je določeno v Uredbi [št. 1214/2007] o spremembi Priloge I k Uredbi [št. 2658/87], ne glede na pojasnjevalne opombe h KN, ki jih je Komisija sprejela 7. maja 2008 […] v zvezi s tarifnima podštevilkama 8521 90 00 in 8528 71 13?
2. Ali člen 12(5)(a) [Carinskega zakonika] […] nacionalne carinske organe zavezuje, da izdajo zavezujoče tarifne informacije, ki so skladne s pojasnjevalnimi opombami h KN, razen če in dokler glede navedenih pojasnjevalnih opomb ni ugotovljeno, da so v neskladju z besedilom upoštevnih določb KN, vključno s Splošnimi pravili o razlagi KN, ali pa lahko nacionalni carinski organi sprejmejo svoje stališče o tem in ne upoštevajo pojasnjevalnih opomb, če menijo, da tako neskladje obstaja?
3. Če bi bilo treba set-top napravo z značilnostmi, kot jih ima set-top naprava Sky+ […], uvrstiti v tarifno podštevilko 8521 90 00 KN, ali bi bila uporaba pozitivne carinske stopnje z vidika prava [Unije] nezakonita, ker bi bile kršene obveznosti [Evropske unije] na podlagi [SIT] in člena II(1)(b) [GATT 1994], ali pa uvrstitev v tarifno številko 8521 vodi do sklepa, da zadevni proizvod ne spada na področje uporabe upoštevnega dela SIT?“
Zadeva C-289/09
44 Družba Pace izdeluje in uvaža set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki imajo pomnilniške enote na trdem disku (v nadaljevanju: set-topi STB-HDD) in ki so namenjene izvajalcem storitev plačljive televizije. Družba Pace v Združeno kraljestvo uvaža zlasti model TDS 470NB SD PVR (imenovan tudi ,,set-top Sky+“), ki ga izdeluje za družbo Sky in ga imenuje ,,model DRX 280“.
45 Set-topi STB-HDD imajo značilnosti, opisane v točkah od 33 do 38 te sodbe.
46 Družba Pace proizvaja tudi številne set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki pa nimajo trdega diska. Gre zlasti za modela DS 430NB in DS 250NV. Te set-top naprave se uvrščajo v tarifno podštevilko 8528 71 13.
47 HMRC je 8. aprila 2005 družbi Pace izdala ZTI in set-top Sky+ uvrstila v podštevilko 8528 12 91 KN, kot je izhajala iz Uredbe Komisije (ES) št. 1810/2004 z dne 7. septembra 2004 o spremembi Priloge I k Uredbi št. 2658/87 (UL L 327, str. 1). Po uveljavitvi Uredbe št. 1549/2006 1. januarja 2007 je ta podštevilka postala podštevilka 8528 71 13. Manjše razlike med različnimi set-topi STB-HDD niso bistvene za njihovo uvrstitev.
48 HMRC je z dopisoma z dne 4. decembra 2009 in 29. januarja 2007 družbo Pace obvestila, da bo „z učinkom od 1. januarja 2007 […] KN predmet znatnih sprememb oznak“ in da bodo „[k]ot posledica sprememb oznak […] ZTI [z dne 8. aprila 2005] preklicane z učinkom od 31. decembra 2006“. Po mnenju predložitvenega sodišča družba Pace s tema dopisoma ni bila seznanjena.
49 HMRC je z dopisom z dne 8. avgusta 2008 potrdila, da je bil tudi model set-topa STB-HDD, pri katerem sta obstajala dva tipa, TDS 460NV in TDS 460NS, zajet v ZTI z dne 8. aprila 2005 v času njene veljavnosti.
50 HMRC je z drugim dopisom z dne 8. avgusta 2008 potrdila, da je ZTI z dne 8. aprila 2005 na podlagi člena 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika s 1. januarjem 2007 prenehala veljati zaradi sprememb oznak, ki so bile uvedene s spremembami HS in letnim posodabljanjem tarife.
51 HMRC je 17. novembra 2008 od družbe Pace zahtevala naknadno plačilo carinskih dajatev glede vseh set-topov STB-HDD, tudi za set-top Sky+, ki so bili uvoženi med januarjem 2007 in aprilom 2008. To je zahtevala zato, ker so bili set-topi STB‑HDD uvrščeni v napačno tarifne številko KN, in sicer v podštevilko 8528 71 13, čeprav bi bilo treba po mnenju HMRC te izdelke uvrstiti v podštevilko 8521 90 00.
52 Družba Pace je 4. decembra 2008 zoper odločbo HMRC vložila upravno pritožbo. Customs and International Reviews and Appeals Team je 16. januarja 2009 potrdil odločbo o uvrstitvi zadevnih set-topov STB-HDD pod tarifno podštevilko 8521 90 00.
53 Družba Pace je 10. februarja 2009 zoper odločbo Customs and International Reviews and Appeals Team vložila tožbo pri VAT and Duties Tribunal, Manchester. Tožba je bila 27. marca 2009 predložena First-Tier Tribunal (Tax Chamber).
54 V tožbi družba Pace izpodbija skladnost pojasnjevalnih opomb h KN s KN. Trdi, da je ZTI glede zadevnih top-setov ostala veljavna šest mesecev po uveljavitvi Uredbe št. 1549/2006 in da je treba člen 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika razlagati tako, da Uredba št. 1549/2006 za namene te določbe ni „uredba“.
55 V teh okoliščinah je First-Tier Tribunal (Tax Chamber) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba set-top napravo s komunikacijsko funkcijo (v nadaljevanju: STB) ki ima pomnilniško enoto na trdem disku (v nadaljevanju: HDD), uvrstiti pod tarifno podštevilko 8528 71 13 [KN], kot je določeno v [uredbah št. 1549/2006 in št. 1214/2007], kljub pojasnjevalnim opombam h KN, ki jih je Komisija sprejela 7. maja 2008 […] v zvezi s tarifnima podštevilkama 8521 90 00 in 8528 71 13 KN?
2. Če je treba STB s HDD s specifikacijami STB-HDD uvrstiti pod tarifno podštevilko 8521 90 00 KN, ali bi bila uporaba pozitivne stopnje carinske dajatve z vidika prava [Unije] nezakonita, ker bi bile kršene obveznosti [Unije] na podlagi [SIT] in člena II(1)(b) [GATT 1994], ali pa uvrstitev pod tarifno številko 8521 vodi do sklepa, da zadevni proizvod ne spada na področje uporabe upoštevnega dela SIT?
3. Ali je treba določbe člena 12(5)(a)(i) [Carinskega zakonika] razlagati tako, da je ZTI z dne 8. aprila 2005, na katero se sklicuje družba Pace […], po 31. decembru 2006 samodejno prenehala veljati, ker ni bila več v skladu z določbami Uredbe […] št. 1549/2006? Natančneje, ali je treba člen 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika razlagati tako, da Uredba […] št. 1549/2006 za namene tega člena ne spada v pojem ‚uredba‘, ker je letna posodobitev KN ali ker ni posebna uredba o uvrstitvi?
4. Ali je treba določbe člena 12(6) Carinskega zakonika razlagati tako, da če je sprejeta letna posodobitev KN, ki ne vsebuje določbe, ki bi potrjevala trajanje odloga, ki je na voljo imetnikom ZTI, ti imetniki nimajo pravice do obdobja odloga ali pa so na podlagi načela varstva zaupanja v pravo upravičeni do običajnega šestmesečnega obdobja odloga pri uredbah Komisije o uvrstitvi?“
56 S sklepom z dne 22. septembra 2009 je predsednik Sodišča odredil združitev zadev C-288/09 in C-289/09 za pisni in ustni postopek.
57 Glede na medsebojno povezanost navedenih zadev ju je treba v skladu s členom 43 Poslovnika v povezavi s členom 103 Poslovnika združiti zaradi izdaje skupne sodbe.
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje v zadevi C‑288/09 in prvo vprašanje v zadevi C‑289/09
58 S tema vprašanjema predložitveno sodišče Sodišče sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da set-top naprav s komunikacijsko funkcijo, ki imajo pomnilniške enote na trdem disku, kot je set-top Sky+, spadajo v tarifno podštevilko 8528 71 13 kljub pojasnjevalnim opombam h KN, objavljenim 7. maja 2008, iz katerih je razvidno, da ti set-topi spadajo v tarifno podštevilko 8521 90 00.
59 Iz splošnih pravil za razlago KN izhaja, da se blago najprej uvršča po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem, pri čemer se šteje, da ima besedilo oddelkov ali poglavij le pojasnjevalno vlogo.
60 V zvezi s tem je treba spomniti na ustaljeno sodno prakso, iz katere je razvidno, da so v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno njegove značilnosti in objektivne lastnosti, kot so opredeljene s poimenovanjem tarifne številke KN in z opombami k oddelku ali poglavju (glej zlasti sodbe z dne 19. oktobra 2000 v zadevi Peacock, C‑339/98, Recueil, str. I‑8947, točka 9; z dne 15. septembra 2005 v zadevi Intermodal Transports, C‑495/03, ZOdl., str. I‑8151, točka 47; z dne 18. julija 2007 v zadevi Olicom, C‑142/06, ZOdl., str. I‑6675, točka 16, in z dne 19. februarja 2009 v zadevi Kamino International Logistics, C‑376/07, ZOdl., str. I‑1167, točka 31).
61 V pojasnjevalnih opombah h KN, objavljenih 7. maja 2008, je navedeno, da so set-top naprave, ki vsebujejo napravo za snemanje ali reprodukcijo (na primer trdi disk), izvzete iz tarifne podštevilke 8528 71 13 in da jih je treba uvrstiti v podštevilko 8521 90 00.
62 Vendar je bilo v pojasnjevalnih opombah k HS, ki so veljale v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, navedeno, da je treba televizijske sprejemnike, tudi če vsebujejo napravo za snemanje, izvzeti iz tarifne številke 8521 in jih uvrstiti v številko 8528.
63 Poleg tega je treba opozoriti, da je iz ustaljene sodne prakse Sodišča razvidno, da pojasnjevalne opombe glede KN, ki jih je sestavila Komisija, in tiste glede HS, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk, vendar niso pravno zavezujoče (glej sodbe z dne 16. junija 1994 v zadevi Develop Dr. Eisbein, C‑35/93, Recueil, str. I‑2655, točka 21; z dne 11. januarja 2007 v zadevi B.A.S. Trucks, C‑400/05, ZOdl., str. I‑311, točka 28, in z dne 27. novembra 2008 v zadevi Metherma, C‑403/07, ZOdl., str. I‑8921, točka 48).
64 Vsebina pojasnjevalnih opomb h KN, ki ne nadomeščajo pojasnjevalnih opomb k HS, ampak jih dopolnjujejo (glej v tem smislu sodbo z dne 6. decembra 2007 v zadevi Van Landeghem, C‑486/06, ZOdl., str. I‑10661, točka 36) in jih je treba razumeti v povezavi z njimi, mora biti zato v skladu z določbami KN in ne sme spreminjati njene vsebine (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Kamino International Logistics, točka 48).
65 Iz tega izhaja, da če so pojasnjevalne opombe h KN v nasprotju z besedilom tarifnih številk KN in pojasnili k oddelkom ali poglavjem, se ne smejo uporabljati (glej v tem smislu sodbi z dne 19. aprila 2007 v zadevi Sunshine Deutschland Handelsgesellschaft, C‑229/06, ZOdl., str. I‑3251, točka 31, in z dne 5. junija 2008 v zadevi JVC France, C‑312/07, ZOdl., str. I‑4165, točka 34, ter zgoraj navedeno sodbo Kamino International Logistics, točki 49 in 50).
66 Tarifna podštevilka 8521 90 00 se, kot je razvidno iz njenega besedila, nanaša na aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, tudi če imajo vgrajen videotuner in če se snemanje opravi na nosilec, ki ni magnetni trak. Aparati, ki snemajo na magnetni trak, spadajo v tarifno podštevilko 8521 10.
67 Tarifna številka 8528 med drugim vsebuje televizijske sprejemnike, tudi če imajo vgrajen aparat za snemanje zvoka ali slike. Tarifna podštevilka 8528 71 13 se nanaša na televizijske sprejemnike, tudi če imajo vgrajen aparat za snemanje zvoka ali slike, ki niso namenjeni za vgradnjo videoprikazovalnika ali zaslona, imajo mikroprocesorsko enoto, ki vsebujejo modem za dostop do interneta, in imajo funkcijo za interaktivno izmenjavo informacij ter lahko sprejemajo televizijske signale.
68 Treba je pojasniti, čemur je pritrdila Komisija na obravnavi, da izraza ,,sprejem zvočno-slikovnih signalov“ in ,,sprejem televizijskih signalov“ označujeta enaka pojma.
69 Iz teh opredelitev izhaja, da lahko izdelki, ki spadajo v ti tarifni podštevilki, sprejemajo televizijske signale in jih snemajo. Podštevilki se razlikujeta glede na to, ali sta ti funkciji bistvena ali pa postranska lastnost. Tarifna podštevilka 8521 90 00 se nanaša na snemalne aparate, ki imajo dodatno funkcijo televizijskega sprejemnika, medtem ko se tarifna podštevilka 8528 71 13 nanaša na televizijske sprejemnike, ki imajo dodatno funkcijo snemanja.
70 Opomba št. 3 k oddelku XVI KN, v katerega spadata zadevni podštevilki, določa, da ,,se sestavljeni stroji različnih vrst, ki so namenjeni skupnemu delovanju in tvorijo celoto, in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo glede na glavno funkcijo, ki je značilna za celoto“.
71 Zadevni set-top Sky+ iz postopka v glavni stvari, katerega funkcije so opisane v točkah od 33 do 38 te sodbe, ima nedvomno dve funkciji, za snemanje in za sprejemanje televizijskih signalov. Tvori ga torej stroj, zasnovan za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, v smislu opombe št. 3 k oddelku XVI KN.
72 Treba je torej preveriti, katera od funkcij snemanja in sprejemanja televizijskih signalov je bistvena in katera postranska.
73 Najprej je treba zavrniti predlog Komisije iz pisnih stališč, da bi se uvrstitev v eno ali drugo tarifno podštevilko lahko opravila glede na to, koliko ur programa se lahko posname na trdi disk set-topa Sky+. Namreč, ker to trajanje ni jasno določeno v KN ali v njenih pojasnjevalnih opombah, to merilo razlikovanja ni v skladu z načelom pravne varnosti.
74 Enako to, da set-top Sky+ ne more delovati samo z vgrajenim trdim diskom in da ta ni potreben med gledanjem televizijskih programov in je torej sprejem televizijskih signalov nepogrešljiv za delovanje set-topa, ne omogoča ugotovitve, katera je glavna funkcija naprave. Kot je pravilno opozorila Komisija, namreč to, da je neka funkcija naprave nepogrešljiva, samo po sebi še ne pomeni, da je bistvena, saj je lahko neka funkcija nepogrešljiva, pa čeprav je drugotna ali postranska.
75 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da set-top Sky+ ne omogoča snemanja videovsebine iz drugega zunanjega vira, vključno s televizijskimi sprejemniki, kamerami ali videorekorderji, da tudi ne more predvajati videa z zunanjih nosilcev, kot so DVD-ji ali videokasete, in da ne omogoča snemanja videovsebine na take zunanje nosilce. Čeprav ti elementi ne pomenijo značilnosti in objektivnih lastnosti tega set-topa v smislu sodne prakse, navedene v točki 60 te sodbe, ampak medsebojni vpliv funkcije snemanja in funkcije sprejemanja televizijskih signalov, pripomorejo k pojasnitvi namena set-topov Sky+.
76 Glede tega je treba poudariti, da je lahko namen proizvoda objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan s proizvodom, kar je mogoče oceniti z njegovimi objektivnimi značilnostmi in lastnostmi (glej zlasti sodbe z dne 28. marca 2000 v zadevi Holz Geenen, C‑309/98, Recueil, str. I‑1975, točka 15; z dne 5. aprila 2001 v zadevi Deutsche Nichimen, C‑201/99, Recueil, str. I‑2701, točka 20, in z dne 15. februarja 2007 v zadevi RUMA, C‑183/06, ZOdl., str. I‑1559, točka 36).
77 Glede tega je, kot je na obravnavi potrdila Komisija, treba upoštevati, kaj je v očeh potrošnika bistveno, kaj pa postransko.
78 Tako iz predložitvenih odločb kot iz stališč, predloženih Sodišču, je razvidno, da se set-topi, kakršen je Sky+, prodajajo izvajalcem televizijskih storitev, kot je družba Sky, ki jih dajo na razpolago strankam, da te lahko dostopajo do programov, ki jih ti ponujajo.
79 Zato potrošnika, ko se naroči pri izvajalcu storitev, kot je družba Sky, v glavnem spodbudi možnost dostopa do ponujenih televizijskih programov, za kar potrebuje set-top, kakršen je Sky+. Možnost snemanja televizijskih programov, ki jo med drugim na voljo pri tem modelu, je le dodatna storitev, ki jo ta model ponuja.
80 Medsebojno delovanje funkcij set-topa Sky+, opisanih v točki 75 te sodbe, zaradi katerega je funkcija snemanja odvisna od funkcije sprejemanja televizijskih signalov, kaže na to, da potrošnika ob izbiri izdelka prednostno ne zanima funkcija snemanja, temveč funkcija dekodiranja televizijskih signalov, čeprav lahko možnost snemanja ali število ur programa, ki jih je mogoče posneti, vplivata na njegovo izbiro.
81 Iz vseh teh elementov je razvidno, da je set-top Sky+ namenjen predvsem sprejemu televizijskih signalov in da je ta funkcija značilna za to napravo. Torej je njegova bistvena funkcija, funkcija snemanja pa je drugotna.
82 Iz tega sledi, da se pojasnjevalne opombe h KN, ker so glede tega v nasprotju s KN, ob uporabi sodne prakse iz točk od 61 do 65 te sodbe ne uporabijo.
83 Poleg tega je treba navesti, da na podlagi ustaljene sodne prakse – tudi če določbe nekega sporazuma, kakršen je SIT, posameznikom ne podeljujejo pravic, ki bi jih lahko ti neposredno na podlagi prava Unije uveljavljali pred sodiščem, ker obstaja zakonodaja Unije na zadevnem področju – primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija, glede besedil sekundarne zakonodaje narekuje, da je treba zadnje razlagati kar se le da v skladu s temi sporazumi (v tem smislu glej sodbi z dne 10. septembra 1996 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C‑61/94, Recueil, str. I‑3989, točka 52, in z dne 6. julija 2010 v zadevi Monsanto Technology, C‑428/08, ZOdl., str. I-6761, točka 72).
84 Iz vsega navedenega je razvidno, da je treba KN razlagati tako, da set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki imajo pomnilniške enote na trdem disku, kot je set-top Sky+, kljub pojasnjevalnim opombam h KN spadajo v tarifno podštevilko 8528 71 13.
Tretje vprašanje v zadevi C‑288/09 in drugo vprašanje v zadevi C-289/09
85 Ob upoštevanju odgovora na prvi vprašanji v obeh zadevah na tretje vprašanje v zadevi C-288/09 in na drugo vprašanje v zadevi C-289/09 ni treba odgovoriti.
Drugo vprašanje v zadevi C‑288/09
86 S tem vprašanjem predložitveno sodišče Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 12(5)(a) Carinskega zakonika razlagati tako, da morajo carinski organi ZTI izdati v skladu s pojasnjevalnimi opombami h KN vsaj takrat, kadar te opombe niso bile razglašene za nezdružljive s KN, ali pa tako, da ti organi ne smejo upoštevati teh opomb, če menijo, da niso združljive s KN.
87 Člen 12(5)(a)(ii), prva alinea, Carinskega zakonika določa, da ZTI preneha veljati, ko zaradi spremembe pojasnjevalnih opomb h KN postane nezdružljiva z njeno razlago.
88 Ta določba se pravzaprav ne nanaša na obveznosti carinskih organov na področju izdaje ZTI, temveč na prenehanje veljavnosti teh dokumentov.
89 Glede tega je treba spomniti, da na podlagi ustaljene sodne prakse, tudi če predložitveno sodišče formalno omeji vprašanje na razlago člena 12(5)(a)(ii), prva alinea, Carinskega zakonika glede ravnanja carinskih organov ob spremembi pojasnjevalnih opomb h KN, to Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču sporoči vse vidike razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri presoji predložene zadeve, in sicer ne glede na to, ali se je nanje sklicevalo v predstavitvi svojega vprašanja (glej zlasti sodbe z dne 25. januarja 2007 v zadevi Dyson, C‑321/03, ZOdl., str. I‑687, točka 24; z dne 26. aprila 2007 v zadevi Alevizos, C‑392/05, ZOdl., str. I‑3505, točka 64 in navedena sodna praksa, ter z dne 12. januarja 2010 v zadevi Wolf, C‑229/08, ZOdl., str. I-1, točka 32). Glede tega mora Sodišče iz vseh dejstev in dokazov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbrati elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti, upoštevajoč predmet spora (glej zgoraj navedeno sodbo Wolf, točka 32).
90 Vprašanje je torej treba razumeti tako, da predložitveno sodišče sprašuje, ali je iz dejstva, da ZTI prenehajo veljati zaradi spremembe pojasnjevalnih opomb h KN, mogoče izpeljati obveznost carinskih organov, da izdajo ZTI, ki so v skladu s KN.
91 Člen 12(1) in (2)(a), tretja alinea, izvedbene uredbe določa, da ko so pojasnjevalne opombe h KN spremenjene, morajo carinski organi sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se po objavi teh opomb v Uradnem listu Evropske unije ZTI izdajajo samo v skladu z njimi.
92 Vendar kot je bilo navedeno v točki 63 te sodbe, pojasnjevalne opombe, čeprav pomembno prispevajo k temu, da carinski organi držav članic KN razlagajo enotno, niso pravno zavezujoče (glej zgoraj navedeno sodbo Develop Dr. Eisbein, točka 21, in sodbo z dne 3. decembra 1998 v zadevi Clees, C‑259/97, Recueil, str. I‑8127, točka 12).
93 Torej morajo carinski organi, ko odločajo o zahtevi za izdajo ZTI, upoštevati pojasnjevalne opombe h KN za zagotovitev enotne uporabe carinskega prava v Uniji. Če med temi organi in gospodarskimi subjekti obstaja nesoglasje glede skladnosti teh opomb s KN in glede uvrstitve blaga, morajo gospodarski subjekti pri pristojnem organu vložiti pritožbo.
94 Predložitveno sodišče, ki na podlagi člena 243 Carinskega zakonika odloča o sporu s področja tarifne uvrstitve blaga, mora o njegovi uvrstitvi odločiti v skladu z določbami KN, po potrebi pa pod pogoji iz člena 267 PDEU poprej na Sodišče nasloviti vprašanje za predhodno odločanje.
95 Kot je pripomnila Komisija, lahko poleg tega država članica, ko se carinski organi države članice srečajo s primerom, v katerem bi uporaba pojasnjevalnih opomb po njihovem mnenju pripeljala do rezultata, ki ni v skladu s KN, na podlagi postopka iz člena 8 Uredbe št. 2658/87 zadevo predloži odboru iz člena 247 Carinskega zakonika.
96 Zato je treba na drugo vprašanje v zadevi C‑288/09 odgovoriti, da je treba člen 12(5)(a) Carinskega zakonika ter člen 12(1) in (2)(a), tretja alinea, izvedbene uredbe razlagati tako, da morajo carinski organi ZTI izdati v skladu s pojasnjevalnimi opombami h KN. Če med temi organi in gospodarskimi subjekti obstaja nesoglasje glede skladnosti teh opomb s KN in glede uvrstitve blaga, morajo gospodarski subjekti na podlagi člena 243 Carinskega zakonika pri pristojnem organu vložiti pritožbo. Predložitveno sodišče odloča o uvrstitvi blaga, po potrebi pa pod pogoji iz člena 267 PDEU poprej na Sodišče naslovi vprašanje za predhodno odločanje. Poleg tega lahko država članica, v kateri so navedeni carinski organi, na podlagi postopka iz člena 8 Uredbe št. 2658/87 zadevo predloži odboru iz člena 247 Carinskega zakonika.
Tretje vprašanje v zadevi C‑289/09
97 S tem vprašanjem predložitveno sodišče Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika razlagati tako, da je treba Uredbo št. 1549/2006 obravnavati kot uredbo v smislu te določbe. Natančneje, to sodišče sprašuje, ali je ZTI, ki zaradi uveljavitve Uredbe št. 1549/2006 ni bila več v skladu s KN, po dnevu te uveljavitve prenehala veljati.
98 Na podlagi člena 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika ZTI preneha veljati, če zaradi sprejetja uredbe ni več v skladu s tako določeno zakonodajo.
99 Kot je pravilno pripomnila Komisija, se člen 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika ne nanaša le na uredbe, ki se – kot Uredba št. 1549/2006 – upoštevajo pri uporabi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87, temveč tudi na vse uredbe, ki vplivajo na KN ali določajo uvrstitev blaga vanjo.
100 S 1. januarjem 2007 je bila Priloga I k Uredbi št. 2658/87, v kateri je KN, nadomeščena z besedilom v Prilogi k Uredbi št. 1549/2006, kot je razvidno iz njenega člena 1.
101 V uvodni izjavi 4 Uredbe št. 1549/2006 je navedeno, da je treba v skladu s členom 12 Uredbe št. 2658/87 Prilogo I k njej z učinkom od 1. januarja 2007 nadomestiti s celotno različico KN.
102 V besedilu KN iz Priloge k Uredbi št. 1549/2006 tarifna podštevilka 8528 12 91 ni več navedena. Zato ZTI, s katero je blago uvrščeno v to podštevilko, ni več v skladu s KN in je tako na podlagi člena 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika samodejno prenehala veljati s 1. januarjem 2007.
103 Torej je treba na tretje vprašanje v zadevi C-289/09 odgovoriti, da je treba člen 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika razlagati tako, da je treba Uredbo št. 1549/2006 obravnavati kot uredbo v smislu te določbe. ZTI, ki zaradi uveljavitve Uredbe št. 1549/2006 ni bila več v skladu s KN, je po dnevu te uveljavitve prenehala veljati.
Četrto vprašanje v zadevi C‑289/09
104 Predložitveno sodišče s tem vprašanjem sprašuje, ali je člen 12(6) Carinskega zakonika mogoče razlagati tako, da če se za uporabo člena 12 Uredbe št. 2658/87 sprejme uredba, ki spreminja KN in ne določa roka, v katerem se imetnik ZTI, ki preneha veljati, kljub temu še lahko sklicuje nanjo, se ta imetnik na to ZTI ne more več sklicevati ali pa se nanjo lahko sklicuje na podlagi načela varstva zaupanja v pravo med šestmesečnim rokom, ki je običajen na področju tarifne uvrstitve.
105 Člen 12(6), drugi pododstavek, Carinskega zakonika določa, da če je ZTI na podlagi člena 12(5)(a)(i) tega zakonika prenehala veljati, uredba, na katero se nanaša ta določba, lahko določa rok, v katerem se imetnik ZTI še vedno lahko sklicuje nanjo pod pogoji iz člena 12(6), prvi pododstavek, Carinskega zakonika.
106 Treba je pojasniti, da ZTI, ki je bila izdana družbi Pace 8. aprila 2005, ni prenehala veljati zaradi nastopa enega od razlogov iz člena 12(5)(a)(ii) ali (iii) Carinskega zakonika.
107 V Uredbi št. 1549/2006 ni določen rok, v katerem bi se imetniki ZTI, katerih veljavnost je prenehala, zaradi njene uveljavitve lahko sklicevali na te ZTI.
108 Glede načela varstva zaupanja v pravo, na katero se lahko sklicujejo gospodarski subjekti in s katerim bi se utemeljilo priznanje roka, da bi se sklicevali na ZTI, ki bi prenehala veljati na podlagi člena 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika, je treba spomniti, da člen 12 Uredbe št. 2658/87 določa, da Komisija vsako leto sprejme uredbo, ki vsebuje celotno različico KN. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.
109 Možnost spremembe besedila ali vsebine tarifnih številk in podštevilk KN ter posledičnega tveganja prenehanja veljavnosti ZTI je torej predvidljiva in skrbnim gospodarskim subjektom poznana.
110 Uredba št. 1549/2006, ki se uvršča v kategorijo uredb iz člena 12 Uredbe št. 2658/87, je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena 31. oktobra 2006 in je v skladu s členom 12 začela veljati 1. januarja 2007.
111 Torej se gospodarski subjekti ne morejo sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo, da bi se jim priznal rok, v katerem bi se lahko sklicevali na ZTI, ki bi prenehala na podlagi člena 12(5)(a)(i) Carinskega zakonika, če tak rok ne bi bil določen z uredbo, na katero se nanaša ta določba.
112 Glede na zgornje ugotovitve je treba na četrto vprašanje v zadevi C‑289/09 odgovoriti, da je treba člen 12(6) Carinskega zakonika razlagati tako, da če se na podlagi člena 12 Uredbe št. 2658/87 sprejme uredba, ki spreminja KN in ne določa roka, v katerem se imetnik ZTI, ki preneha veljati, kljub temu še lahko sklicuje nanjo, se ta imetnik na to ZTI ne more več sklicevati.
Stroški
113 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 in št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007, je treba razlagati tako, da set-top naprave s komunikacijsko funkcijo, ki imajo pomnilniške enote na trdem disku, kot je set-top Sky+, model DRX 280, spadajo v tarifno podštevilko 8528 71 13 kljub pojasnjevalnim opombam k navedeni kombinirani nomenklaturi.
2. Člen 12(5)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996, ter člen 12(1) in (2)(a), tretja alinea, Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 12/97 z dne 18. decembra 1996, je treba razlagati tako, da morajo carinski organi zavezujoče tarifne informacije izdati v skladu s pojasnjevalnimi opombami h kombinirani nomenklaturi. Če med temi organi in gospodarskimi subjekti obstaja nesoglasje glede skladnosti teh opomb s kombinirano nomenklaturo in glede uvrstitve blaga, morajo gospodarski subjekti na podlagi člena 243 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena, pri pristojnem organu vložiti pritožbo. Predložitveno sodišče odloča o uvrstitvi blaga, po potrebi pa pod pogoji iz člena 267 PDEU poprej na Sodišče naslovi vprašanje za predhodno odločanje. Poleg tega lahko država članica, v kateri so navedeni carinski organi, na podlagi postopka iz člena 8 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000, zadevo predloži odboru iz člena 247 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena.
3. Člen 12(5)(a)(i) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, je treba razlagati tako, da je treba Uredbo št. 1549/2006 obravnavati kot uredbo v smislu te določbe. Zavezujoča tarifna informacija, ki zaradi uveljavitve Uredbe št. 1549/2006 ni bila več v skladu s kombinirano nomenklaturo, je po dnevu te uveljavitve prenehala veljati.
4. Člen 12(6) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97, je treba razlagati tako, da če se na podlagi člena 12 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, sprejme uredba, ki spreminja kombinirano nomenklaturo in ne določa roka, v katerem se imetnik zavezujoče tarifne informacije, ki preneha veljati, kljub temu še lahko sklicuje nanjo, se ta imetnik na to zavezujočo tarifno informacijo ne more več sklicevati.
Podpisi