Tožba, vložena 7. oktobra 2014 – Arcofin in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-711/14)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Arcofin SCRL (Schaerbeek, Belgija); Arcopar SCRL (Schaerbeek); in Arcoplus (Schaerbeek) (zastopniki: R. B. Martens, A. Verlinden, in C. Maczkovics, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

izpodbijani sklep v celoti razglasi za ničen;

podredno, izpodbijani sklep v celoti razglasi za ničen, ker je z njim ukrep pomoči razglašen za nezdružljiv z notranjim trgom, ker je belgijski državi naloženo, naj izterja pomoč in se vzdrži kakršnih koli plačil iz jamstvene sheme posameznim članom tožečih strank;

še bolj podredno, razglasi za nične člene 2, 3 in 4 izpodbijanega sklepa, ker je s temi členi belgijski državi naloženo, naj izterja pomoč in se vzdrži kakršnih koli plačil iz jamstvene sheme posameznim članom tožečih strank;

vsekakor Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 3. julija 2014 o državni pomoči SA.33927 (12/C) (ex 11/NN), ki jo izvaja Belgija v obliki jamstvene sheme, ki ščiti deleže posameznih članov finančnih zadrug (notificirano pod dokumentarno številko C(2014)1021 final) (2014/686/EU) (UL L 284, str. 53).

Tožeče stranke v podporo tožbi navajajo pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 107(1) PDEU, 108 PDEU in 296, drugi odstavek, PDEU, člena 14 Uredbe (ES) št. 659/1999¹ , načela obrazložitve pravnih aktov ter postopkovnih pravil o dokaznem bremenu in izvajanju dokazov, ker naj bi Komisija napačno ter brez obrazložitve ugotovila, da so bile tožeče stranke edine dejanske upravičenke do pomoči.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 107(1) PDEU in 296, drugi odstavek, PDEU in načela obrazložitve pravnih aktov ter na napako pri presoji dejanskega stanja, ker naj bi Komisija napačno in brez obrazložitve ugotovila, da bi lahko jamstvena shema izkrivljala konkurenco glede na druge zadruge in ponudnike naložbenih produktov ter vplivala na trgovino med državami članicami. Tretji tožbeni razlog, ki je naveden podredno, se nanaša na kršitev členov 107(3)(b) PDEU in 108(2) PDEU ter na očitno napako pri presoji, ker naj bi Komisija napačno ugotovila, da je jamstvena shema nezdružljiva z notranjim trgom. Tožeče stranke navajajo, da če bi bila to državna pomoč, bi jo bilo treba razglasiti za združljivo z notranjim trgom, ker gre za pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Belgije v smislu člena 107(3)(b) PDEU. Četrti tožbeni razlog, ki je naveden še bolj podredno, se nanaša na kršitev člena 108(2) PDEU, člena 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 in načela zaupanja v pravo, kar naj bi bilo zaupanje, ki bi ga lahko tožeče stranke glede zakonitosti ukrepa legitimno imele, v nasprotju s tem, da Komisija zahteva izterjavo pomoči.5.    Peti tožbeni razlog, ki je naveden še bolj podredno, se nanaša na kršitev členov 107 P

DEU in 108 PDEU ter Uredbe (ES) št. 659/1999 ter na prekoračitev pooblastil ali vsaj kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi Komisija v sklepu v delu, ko je državi članici naložila naj sprejme določen ukrep za odpravo pomoči, in sic

er v obravnavani zadevi naj se vzdrži kakršnih koli plačil posameznim članom tožečih strank, očitno prekoračila svoja pooblastila oziroma ravnala očitno nesorazmerno.

____________

____________

¹ Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o d