Zadeve T‑624/15, T‑694/15 in T‑704/15
European Food in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 18. junija 2019
„Državne pomoči – Odločba, ki jo je izdalo arbitražno sodišče, ustanovljeno pod pokroviteljstvom Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID) – Plačilo odškodnine, dodeljene nekaterim gospodarskim subjektom – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bilo naloženo njeno vračilo – Pristojnost Komisije“
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe ratione temporis – Pristop Romunije k Evropski uniji – Akt o pristopu – Uporaba določb s področja državnih pomoči od datuma pristopa in le glede položajev, ki nastanejo po tem datumu – Državna pomoč pred pristopom – Arbitražna odločba v zvezi z državno pomočjo, ki je bila sprejeta po pristopu – Nevplivanje
(člena 107 in 108 PDEU; Akt o pristopu iz leta 2005)
(Glej točke od 66 do 93.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Odškodnina zaradi dejstva, da je država članica pred pristopom k Uniji odpravila davčne spodbujevalne ukrepe, ki jo je dodelilo arbitražno sodišče – Izključitev
(člen 107(1) PDEU; Akt o pristopu iz leta 2005)
(Glej točke od 100 do 109.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi z dne 18. junija 2019, European Food in drugi/Komisija (združene zadeve T‑624/15, T‑694/15 in T‑704/15), v celoti razglasilo za ničen Sklep Komisije (EU) 2015/1470 z dne 30. marca 2015,(1) s katerim je ta ugotovila, da gre pri plačilu odškodnine, dodeljene z odločbo arbitražnega sodišča, ustanovljenega pod pokroviteljstvom Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID), za pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.
Vlada Kraljevine Švedske in romunska vlada sta 29. maja 2002 sklenili bilateralni investicijski sporazum za spodbujanje in medsebojno zaščito naložb (v nadaljevanju: BIS), ki je začel veljati 1. julija 2003 in katerega člen 2(3) je določal, da vsaka pogodbenica vselej zagotovi pošteno in enakopravno obravnavo naložb vlagateljev iz druge pogodbenice. Leta 2005, v okviru pogajanj o pristopu Romunije k Evropski uniji (ki se je zgodil 1. januarja 2007), je romunska vlada odpravila nacionalno shemo spodbujanja investicij v prikrajšane regije, ki je bila sprejeta z izrednim odlokom vlade (v nadaljevanju: EGO) št. 24/1998. Ker je pet tožnikov (v nadaljevanju: arbitražni tožniki), ki so bili upravičeni do te sheme, menilo, da je Romunija s tem, da je odpravila to shemo, kršila svojo obveznost do poštene in pravične obravnave, so v skladu s členom 7 BIS 28. julija 2005 sprožili spor pred arbitražnim sodiščem. To sodišče je z arbitražno odločbo z dne 11. decembra 2013 arbitražnim tožnikom dodelilo odškodnino v breme Romunije v znesku približno 178 milijonov EUR. Komisija je izplačilo teh odškodnin skupaj z obrestmi od dne izdaje arbitražne odločbe s sklepom opredelila za novo državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom in je sprejela izpodbijani sklep, da bi Romuniji preprečila izvršitev arbitražne odločbe. Družbe, na katere se je ta sklep neposredno nanašal (v nadaljevanju: tožeče stranke), so vložile ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU.
Splošno sodišče je v zvezi s tožbenim razlogom tožečih strank, ki se je nanašal na neuporabo prava Unije za položaj, ki je obstajal pred pristopom Romunije, ugotovilo, da je do sprejetja sheme spodbujanja investicij in njene odprave, začetka veljavnosti BIS, kršitev, ki jih je storila Romunija, in tožbe arbitražnih tožnikov na arbitražno sodišče, prišlo pred tem pristopom in da je zaradi odprave spodbud nastala škoda, za katero je bila z arbitražno odločbo prisojena zadevna odškodnina. Splošno sodišče je ugotovilo, da so arbitražni tožniki pravico do odškodnine pridobili, ko je Romunija v letu 2005 odpravila spodbude, in zato pred njenim pristopom k Uniji. Ker se pravo Unije v Romuniji takrat ni uporabljalo, je Splošno sodišče presodilo, da Komisija ni mogla izvajati pristojnosti, ki so ji bile s Pogodbo dane na področju državnih pomoči. Splošno sodišče je nazadnje pojasnilo, da se novo pravilo načeloma uporabi neposredno za prihodnje učinke položaja, ki je nastal med veljavnostjo starega pravila, vendar pa ni mogoče šteti, da učinki arbitražne odločbe pomenijo prihodnje učinke položaja, ki je nastal pred pristopom, saj je ta odločba retroaktivno povzročila dokončno pridobljene učinke, ki jih je le „ugotovila“ za preteklost, torej učinke, ki so bili delno vzpostavljeni že pred pristopom, glede na to, kot je Komisija ugotovila v svojem sklepu, da izvršitev arbitražne odločbe ponovno vzpostavlja položaj, v katerem bi tožeče stranke po vsej verjetnosti bile, če Romunija sheme iz EGO ne bi odpravila, in da to pomeni pomoč za tekoče poslovanje.
Poleg tega je Splošno sodišče spomnilo, da odškodnine za nastalo škodo ni mogoče šteti za pomoč, razen če ne pomeni nadomestilo za odpravo nezakonite ali nezdružljive pomoči, in da torej te odškodnine, ker se pravo Unije ne uporablja za odškodnine, s katerimi se nadomešča škoda zaradi odprave spodbujevalne sheme, ni mogoče šteti za nadomestilo za odpravo nezakonite ali s pravom Unije nezdružljive pomoči. Splošno sodišče je zato presodilo, da sklep Komisije ni zakonit, ker je bila v njem ta odškodnina opredeljena kot prednost in pomoč v smislu člena 107 PDEU.