Tožba, vložena 28. januarja 2010 - Nizozemska proti Komisiji

(Zadeva T-29/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: C. Wissels in Y. de Vries, zastopnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

razglasitev ničnosti dela odločbe Komisije z dne 18. novembra 2009 v zadevi št. C 10/2009 (ex. N 138/2009) - Nizozemska, pomoč ING Groep N.V.;

Komisiji naložiti stroške postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V izpodbijani odločbi je Komisija ugotovila, da so nekateri ukrepi, ki jih je sprejela Nizozemska glede ING Groep N.V., pomenili državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in je te pomoči razglasila za združljive s skupnim trgom pod določenimi pogoji. Glede na odločbo pomeni sprememba poplačilnih pogojev glede 5 milijard EUR v obliki kapitalskega vložka dodatno pomoč.

S tožbo se izpodbija člen 2(1) odločbe, ki tudi temelji na ugotovitvi Komisije, da sprememba poplačilnih pogojev glede 5 milijard EUR kapitalskega vložka pomeni državno pomoč.

Tožeča stranka navaja, prvič, da odločba krši člen 107 PDEU v delu, v katerem je Komisija v njej odločila, da je prilagoditev poplačilnih pogojev udeležbe v osnovnem kapitalu ING pomenila 2 milijardi EUR dodatne državne pomoči v korist ING. Po mnenju tožeče stranke je Komisija prilagoditev poplačilnih pogojev neupravičeno obravnavala kot državno pomoč:

-    v delu, v katerem je govora o državni pomoči, le-ta glede na odločbo obstaja v obliki popolne udeležbe v osnovnem kapitalu ING; sprememba pogojev, pod katerimi se lahko odplača to pomoč, je lahko državna pomoč le glede te udeležbe.

-    ker bi Komisija morala upoštevati prilagoditev poplačilnih pogojev pri presoji udeležbe v osnovnem kapitalu, pri čemer je ni bi smela presojati ločeno.

-    Komisija je sicer prilagoditev poplačilnih pogojev smela ločeno presojati ob upoštevanju pravil o državnih pomočeh, vendar je pri tej presoji naredila številne napake.

-    Komisija pri svoji presoji neupravičeno ni upoštevala, da je bil cilj prilagoditve poplačilnih pogojev tudi to, da bi se ti pogoji uskladili s poplačilnimi pogoji, ki običajni na tržišču.

Drugič, tožeča stranka navaja, da odločba krši dolžnost skrbnega ravnanja, ker Komisija ni ugotovila upoštevnega dejanskega stanja.

Tretjič, tožeča stranka meni, da odločba krši dolžnost obrazložitve, ker Komisija ni zadostno obrazložila svoje ugotovitve, da prilagoditev poplačilnih pogojev pomeni dodatno pomoč.

____________