SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti razširjeni senat)

z dne 8. marca 2023(*)

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Siriji – Zamrznitev sredstev – Napake pri presoji – Retroaktivnost – Legitimno pričakovanje – Pravna varnost – Pravnomočnost“

V zadevi T‑426/21,

Nizar Assaad, stanujoč v Bejrutu (Libanon), ki ga zastopajo M. Lester, KC, G. Martin in C. Enderby Smith, solicitors,

tožeča stranka,

proti

Svetu Evropske unije, ki ga zastopata T. Haas in M. Bishop, agenta,

toženi stranki,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat),

ob posvetovanju v sestavi S. Gervasoni, L. Madise, P. Nihoul, sodniki, R. Frendo, sodnica, in J. Martín y Pérez de Nanclares (poročevalec), sodnik,

sodna tajnica: I. Kurme, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka

na podlagi obravnave z dne 22. septembra 2022

izreka naslednjo

Sodbo

1        Tožeča stranka, Nizar Assaad, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2021/751 z dne 6. maja 2021 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2021, L 160, str. 115), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/743 z dne 6. maja 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2021, L 160, str. 1), Sklepa Sveta (SZVP) 2022/849 z dne 30. maja 2022 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2022, L 148, str. 52) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2022/840 z dne 30. maja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2022, L 148, str. 8) v delih, v katerih se ti akti nanašajo nanjo.

I.      Ozadje spora in dejansko stanje po vložitvi tožbe

2        Tožeča stranka je poslovnež s sirskim, libanonskim in kanadskim državljanstvom.

3        Svet Evropske unije je ob ostri obsodbi nasilnega zatiranja mirnih protestov v Siriji in pozivu sirskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe sile, na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2011, L 121, str. 11). Glede na resnost položaja je Svet uvedel embargo na orožje, prepoved izvoza opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, omejitve glede sprejemanja določenih oseb in subjektov, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, v Evropsko unijo ter zamrznitev njihovih sredstev in gospodarskih virov.

4        Imena oseb, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter imena fizičnih ali pravnih oseb in subjektov, ki so z njimi povezani, so navedena v Prilogi k Sklepu 2011/273. Svet lahko v skladu s členom 5(1) tega sklepa na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko navedeno prilogo spremeni. Ime tožeče stranke v to prilogo ob sprejetju navedenega sklepa ni bilo vključeno.

5        Ker nekateri omejevalni ukrepi proti Sirski arabski republiki spadajo na področje uporabe PDEU, je Svet na podlagi člena 215(2) PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2011, L 121, str. 1). Vsebina te uredbe je v bistvenem enaka vsebini Sklepa 2011/273, vendar so v njej določene možnosti za sprostitev zamrznjenih sredstev. Seznam oseb, subjektov in organov, bodisi spoznanih za odgovorne za zadevno zatiranje bodisi povezanih s temi odgovornimi, iz Priloge II k tej uredbi je enak seznamu iz Priloge k Sklepu 2011/273. Na podlagi člena 14(1) in (4) Uredbe št. 442/2011 Svet, kadar odloči, da se bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ uporabljali zadevni omejevalni ukrepi, ustrezno spremeni Prilogo II in v rednih časovnih presledkih, najmanj pa vsakih 12 mesecev, pregleda seznam iz te priloge.

6        Z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/515/SZVP z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL 2011, L 218, str. 20) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 843/2011 z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL 2011, L 218, str. 1) (v nadaljevanju: akta iz leta 2011) je bilo ime Nizarja Al-Assaada vpisano v vrstico 3 seznama iz Priloge I, del A (Osebe), k Sklepu 2011/273 in v vrstico 3 seznama iz Priloge II k Uredbi št. 442/2011 (v nadaljevanju: seznama iz leta 2011).

7        Po eni strani na seznamih iz leta 2011 ni bilo nobenih identifikacijskih podatkov v zvezi z Nizarjem Al-Assaadom. Po drugi strani pa so bili razlogi za uvrstitev na seznam navedeni tako:

„Tesen sodelavec ključnih vladnih uradnikov. Financira Šabiho na območju Latakije.“

8        Z dopisom z dne 16. septembra 2011 so zastopniki tožeče stranke Svetu poslali dopis, v katerem so navedli, da je bilo ime tožeče stranke, ki je bilo po njihovem mnenju vpisano v vrstico 3 seznamov iz leta 2011, napačno zapisano. Trdili so, da je ime tožeče stranke „Nizar Assaad“ in ne „Nizar Al-Assaad“. Ob tej priložnosti so navedli, da je arabsko ime tožeče stranke أسعد, kar se razlikuje od imena predsednika Basharja Al-Assada, ki je الأسد. Nazadnje so zahtevali dostop do spisa Sveta in odstranitev imena tožeče stranke s seznamov iz leta 2011. Z dopisom z dne 13. oktobra 2011 so ponovno pisali Svetu in ga pozvali, naj sprejme stališče o njihovem dopisu z dne 16. septembra 2011.

9        Tožeča stranka je 19. oktobra 2011 pri Splošnem sodišču vložila tožbo, s katero je med drugim predlagala razglasitev ničnosti aktov iz leta 2011 v delih, v katerih se nanašata nanjo. Ta tožba je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana pod številko T‑550/11.

10      Z dopisom z dne 27. oktobra 2011 so se zastopniki tožeče stranke ponovno obrnili na Svet. Svet jim je v dopisu z dne 28. oktobra 2011 odgovoril, da tožeča stranka ni oseba, navedena na seznamih iz leta 2011, in da gre za bratranca predsednika Basharja Al-Assada.

11      Z dopisom z dne 3. novembra 2011 so zastopniki tožeče stranke Svet pozvali, naj popravi identifikacijske podatke osebe, navedene v vrstici 3 seznamov iz leta 2011, in pošlje Splošnemu sodišču dopis, v katerem naj mu v bistvu pojasni točen položaj tožeče stranke.

12      Svet je 14. novembra 2011 sprejel Sklep 2011/735/SZVP o spremembi Sklepa 2011/273 (UL 2011, L 296, str. 53) in Uredbo (EU) št. 1150/2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL 2011, L 296, str. 1) (v nadaljevanju: akta iz novembra 2011), s katerima so bili navedbe v zvezi z imenom in identifikacijskimi podatki osebe, katere ime je bilo vpisano v vrstici 3 seznamov iz leta 2011, spremenjeni tako, da je bilo dodano njeno arabsko ime in naslednji podatki: „bratranec Basharja Al-Assada; nekdanji vodja podjetja ‚Nizar Oilfield Supplies‘“. Poleg tega je bilo ime v latinici zapisano kot „Nizar Al-Assad“.

13      Svet je z dopisom z dne 15. novembra 2011 zastopnike tožeče stranke obvestil o sprejetju aktov, navedenih v točki 12 zgoraj, in pojasnil, da tožeča stranka ni bila navedena v aktih iz leta 2011.

14      Svet je s Sklepom 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273 (UL 2011, L 319, str. 56) ugotovil, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov. Zaradi jasnosti so bili ukrepi, uvedeni s Sklepom 2011/273, in dodatni ukrepi združeni v en sam pravni instrument. Sklep 2011/782 v členu 18 določa omejitve vstopa na ozemlje Unije za osebe, katerih ime je navedeno v Prilogi I, v členu 19 pa zamrznitev sredstev in gospodarskih virov oseb in subjektov, katerih ime je navedeno v prilogah I in II.

15      Svet je 21. decembra 2011 Splošnemu sodišču v skladu s členom 114(4) in (7) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991, kakor je bil spremenjen 19. junija 2013, predložil ugovor nedopustnosti, ki temelji na neobstoju pravnega interesa tožeče stranke.

16      Uredba št. 442/2011 je bila nadomeščena z Uredbo Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2012, L 16, str. 1).

17      Splošno sodišče je s sklepom z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266), zavrglo tožbo tožeče stranke kot nedopustno, ker ni bila oseba, navedena na seznamih iz leta 2011, in zato ni imela pravnega interesa.

18      Sklep 2011/782 je bil nadomeščen s Sklepom Sveta 2012/739/SZVP z dne 29. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2012, L 330, str. 21).

19      Svet je 22. aprila 2013 sprejel Izvedbeni sklep 2013/185/SZVP o izvajanju Sklepa 2012/739 (UL 2013, L 111, str. 77) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 363/2013 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2013, L 111, str. 1). S tema aktoma so bili spremenjeni navedbe v zvezi z imenom osebe iz vrstice 3 seznamov iz leta 2011 in njeni identifikacijski podatki. Ta vpis je bil zdaj vključen v vrstico 36 seznama iz Priloge I, del A (Osebe), k Sklepu 2012/739 in v vrstico 36 seznama iz Priloge II, del A (Osebe), k Uredbi št. 36/2012 (v nadaljevanju: skupaj: seznama iz leta 2013).

20      Po eni strani je bilo, kar zadeva ime zadevne osebe, navedeno:

„Nizar () Al-Assad () (tudi Al-Assaad, Al-Assad, Al-Asaad)“.

21      Po drugi strani je bilo, kar zadeva identifikacijske podatke, navedeno, da je bila zadevna oseba „prej vodja družbe Nizar Oilfield Supplies“.

22      Razlogi za uvrstitev na seznam pa so ostali enaki kot v aktih iz leta 2011.

23      Z dopisom z dne 25. aprila 2013 so zastopniki tožeče stranke od Sveta zahtevali, naj črta navedbi „Assaad“ in „Al-Assaad“ ter ime tožeče stranke v arabščini, ki je bilo po njihovem mnenju napačno zapisano, in naj vključi navedbo, da je oseba, katere ime je bilo uvrščeno na seznama iz leta 2013, bratranec Basharja Al‑Assada.

24      Svet je 4. maja 2013 objavil popravek aktov, navedenih v točki 19 zgoraj (UL 2013, L 123, str. 28), s katerim so bili navedbe v zvezi z imenom in identifikacijskimi podatki osebe, katere ime je bilo vpisano v vrstici 36 seznamov iz leta 2013, spremenjeni tako, da so bila na eni strani črtana imena „Al-Assaad“, „Al-Assad“ in „Al-Asaad“ ter da so bila arabska imena, navedena na seznamih, nadomeščena z arabskim imenom , na drugi strani pa dodan naslednji podatek: „Bratranec Basharja Al-Assada“.

25      Sklep 2012/739 je bil nadomeščen s Sklepom Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2013, L 147, str. 14).

26      Svet je 12. oktobra 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1836 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2015, L 266, str. 75). Istega dne je sprejel Uredbo (EU) 2015/1828 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL 2015, L 266, str. 1).

27      Besedilo členov 27 in 28 Sklepa 2013/255 je bilo spremenjeno s Sklepom 2015/1836. Ta člena zdaj določata omejitve glede vstopa ali prehoda čez ozemlja držav članic ter zamrznitev sredstev oseb, povezanih s kategorijami oseb iz odstavka 2, točke od (a) do (g), teh členov, „katerih seznam je vključen v Prilogo I“, razen če „obstaja dovolj informacij o tem, da [te osebe] niso ali niso več povezan[e] z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev“.

28      Z Uredbo 2015/1828 je bilo med drugim spremenjeno besedilo člena 15 Uredbe št. 36/2012, tako da so bila vanj vključena nova merila za uvrstitev, ki so bila določena s Sklepom 2015/1836 in vnesena v Sklep 2013/255.

29      Svet je 28. maja 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/778 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2018, L 131, str. 16) in Izvedbeno uredbo (EU) 2018/774 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2018, L 131, str. 1). S tema aktoma so bile spremenjene navedbe v zvezi z imenom osebe iz vrstice 36 seznama iz Priloge I, del A (Osebe), k Sklepu 2013/255 in iz vrstice 36 seznama iz Priloge II, del A (Osebe), k Uredbi št. 36/2012 (v nadaljevanju: skupaj: zadevna seznama), kot sledi: „Nizar () al-Asaad () (tudi Nizar Asaad)“. Identifikacijski podatki in razlogi za uvrstitev na seznam so bili enaki kot v aktih iz leta 2011.

30      Svet je 17. maja 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/806 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2019, L 132, str. 36) in Izvedbeno uredbo (EU) 2019/798 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2019, L 132, str. 1) (v nadaljevanju: skupaj: akta iz leta 2019). Z aktoma iz leta 2019 so bili spremenjeni identifikacijski podatki v zvezi z osebo iz vrstice 36 zadevnih seznamov in razlogi za uvrstitev njenega imena na seznam.

31      Prvič, kar zadeva identifikacijske podatke, je bil naveden le moški spol zadevne osebe.

32      Drugič, razlogi za uvrstitev na seznam so bili spremenjeni, kot sledi:

„Sirski vodilni poslovnež, tesno povezan z režimom. Bratranec Basharja Al‑Assada in povezan z družinama Assad in Makhlouf.

Sodeluje s sirskim režimom, ima od njega koristi ali ga drugače podpira.

Vodilni naftni vlagatelj in nekdanji vodja družbe Nizar Oilfield Supplies.“

33      Svet je 11. septembra 2019 objavil popravek aktov iz leta 2019 (UL 2019, L 234, str. 31; v nadaljevanju: popravek iz leta 2019), s katerim je spremenil navedbe v zvezi z imenom osebe iz vrstice 36 zadevnih seznamov. Zdaj je bilo navedeno „Nizar () Al-Assad () (tudi Al-Asad; Assad; Asad)“.

34      Svet je 28. maja 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/719 o spremembi Sklepa 2013/255 (UL 2020, L 168, str. 66) in Izvedbeno uredbo (EU) 2020/716 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL 2020, L 168, str. 1). S tema aktoma so bile spremenjene navedbe v zvezi z imenom osebe iz vrstice 36 zadevnih seznamov, kot sledi: „Nizar () AL-ASSAD () (tudi al-Asad; Asad [Assad]; Asad)“. Razlogi za uvrstitev na seznam so enaki kot v aktih iz leta 2019.

35      Z dopisom z dne 23. junija 2020 so zastopniki tožeče stranke s sklicevanjem na akte, navedene v točkah 29, 30 in 34 zgoraj, Svet zaprosili, naj potrdi, da ime tožeče stranke ni uvrščeno na zadevna seznama (v nadaljevanju: dopis z dne 23. junija 2020).

36      Z dopisom z dne 12. februarja 2021 je Svet obvestil zastopnike tožeče stranke, da po ponovni preučitvi informacij v spisu meni, da je tožeča stranka dejansko oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov (v nadaljevanju: dopis z dne 12. februarja 2021). V istem dopisu je zastopnike tožeče stranke obvestil o svoji nameri, da ohrani omejevalne ukrepe v zvezi z njo, in sicer z novo obrazložitvijo, katere namen je bil pojasniti, da je tožeča stranka dejansko oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov. Temu dopisu sta bila priložena dokumenta WK 4069/2019 INIT z dne 21. marca 2019 in WK 985/2021 INIT z dne 22. januarja 2021. Navedene zastopnike je pozval, naj svoje pripombe predložijo do 26. februarja 2021.

37      Z dopisom z dne 26. februarja 2021 so zastopniki tožeče stranke Svetu predložili svoje pripombe. V bistvu so Svetu očitali spremembo stališča glede tožeče stranke, za katero je zdaj menil, da je oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov. Poleg tega so podali pripombe o razlogih za uvrstitev na seznam in informacijah iz dokumentov WK 4069/2019 INIT in WK 985/2021 INIT. Nazadnje, priložili so več dopisov posameznikov in enega subjekta, ki so komentirali položaj tožeče stranke.

38      Svet je 6. maja 2021 sprejel Izvedbeni sklep 2021/751 in Izvedbeno uredbo 2021/743 (v nadaljevanju: akta iz leta 2021).

39      Po eni strani je, kar zadeva ime tožeče stranke, navedeno, da je oseba „Nizar AL‑ASSAD (tudi al-Asad, Assad, Asad, Assaad, Asaad, Al-Assaad) (; ; ; أسعد)“.

40      Po drugi strani je, kar zadeva identifikacijske podatke, navedeno, da je datum rojstva tožeče stranke, ki je moškega spola, 2. marec 1948 ali 23. marec 1948 ali marec 1948. Njena državljanstva so sirsko, libanonsko in kanadsko. Navedene so tudi številke sirskega (št. 011090258), libanonskega (RL0003434) in kanadskega (AG629220) potnega lista tožeče stranke.

41      Nazadnje, razlogi za uvrstitev na seznam so navedeni tako:

„Vodilni sirski poslovnež, tesno povezan z režimom. Povezan z družinama Assad in Makhlouf.

Sodeluje s sirskim režimom, ima od njega koristi ali ga drugače podpira.

Vodilni naftni vlagatelj, ustanovitelj in vodja podjetja Lead Contracting & Trading Ltd.“

42      Z dopisom z dne 7. maja 2021 je Svet obvestil zastopnike tožeče stranke, da po njegovem mnenju nobena od njihovih trditev ne izpodbije njegove ocene. Opozoril jih je tudi na možnost predložitve dodatnih pripomb do 1. marca 2022.

43      Svet je z dopisom z dne 28. maja 2021 zastopnike tožeče stranke obvestil, da bo njeno ime še naprej navedeno na zadevnih seznamih tudi po njunem pregledu.

44      Tožeča stranka je 14. julija 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

45      Svet je z dopisom z dne 13. aprila 2022 zastopnike tožeče stranke obvestil, da namerava ohraniti omejevalne ukrepe zoper tožečo stranko, in sicer ob spremembi razlogov iz aktov iz leta 2021, tako da bi na koncu dodal: „Večinski delničar družbe Syrian Olive Oil Private JSC, proizvajalke jedilnih olj s sedežem v Siriji“.

46      Svet je v prilogi k dopisu z dne 13. aprila 2022 zastopnikom tožeče stranke poslal dokument WK 5366/2022 INIT z dne 11. aprila 2022 in jim dal možnost, da do 29. aprila 2022 predložijo pripombe glede novih razlogov za uvrstitev na seznam in dokumenta WK 5366/2022 INIT.

47      Z dopisom z dne 28. aprila 2022 so zastopniki tožeče stranke Svetu predložili svoje pripombe.

48      Svet je 30. maja 2022 sprejel Sklep 2022/849 in Izvedbeno uredbo 2022/840 (v nadaljevanju: skupaj: akta o ohranitvi iz leta 2022). S Sklepom 2022/849 je bila uporaba Sklepa 2013/255 podaljšana do 1. junija 2023. Ime tožeče stranke je bilo ohranjeno v vrstici 36 dela A (Osebe) zadevnih seznamov. Svet je sprejetje omejevalnih ukrepov zoper tožečo stranko utemeljil z navedbo istih razlogov kot v aktih iz leta 2021.

II.    Predlogi strank

49      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        akta iz leta 2021 in akta o ohranitvi iz leta 2022 (v nadaljevanju skupaj: izpodbijani akti) razglasi za nične v delih, v katerih se nanašajo nanjo;

–        Svetu naloži plačilo stroškov.

50      Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov;

–        podredno, v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov, odredi, da se za tožečo stranko ohranijo učinki Sklepa 2022/849 do začetka učinkovanja delne razglasitve ničnosti Izvedbene uredbe 2022/840.

III. Pravo

51      Tožeča stranka v podporo tožbi navaja pet tožbenih razlogov: prvi se nanaša na napake pri presoji, drugi na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, tretji na kršitev načela pravne varnosti, četrti na „zlorabo pooblastil“ in peti na kršitev pravnomočnosti.

52      Drugi in tretji tožbeni razlog je treba obravnavati skupaj, saj je načelo varstva legitimnih pričakovanj logična posledica načela pravne varnosti (glej sodbo z dne 12. aprila 2013, Du Pont de Nemours (France) in drugi/Komisija, T‑31/07, neobjavljena, EU:T:2013:167, točka 301 in navedena sodna praksa). Poleg tega ta tožbena razloga temeljita na isti predpostavki, in sicer, da izpodbijani akti učinkujejo retroaktivno, ker po mnenju tožeče stranke prvič od sprejetja aktov iz leta 2011 določajo, da je oseba iz vrstice 36.

53      Pred preučitvijo teh tožbenih razlogov je treba pojasniti predmet te tožbe in odločiti o dopustnosti dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila v repliki.

A.      Predmet in obseg te tožbe

54      Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti aktov iz leta 2021 in aktov o ohranitvi iz leta 2022 le v delih, v katerih se nanašajo nanjo.

55      Opozoriti je treba, da je tožeča stranka dejansko oseba, na katero se nanašajo izpodbijani akti, in da ni sporno, da zanjo veljajo omejevalni ukrepi vsaj od sprejetja teh aktov. Vendar pa se stranki ne strinjata glede tega, ali so za tožečo stranko omejevalni ukrepi veljali pred sprejetjem aktov iz leta 2021.

56      V zvezi s tem tožeča stranka v bistvu meni, da zanjo taki ukrepi niso veljali, kar je Svet večkrat priznal, preden je bil poslan dopis z dne 12. februarja 2021. Svet pa meni, da je napačno presodil, da tožeča stranka ni bila oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov, čeprav je dejansko šlo za tožečo stranko, in to od sprejetja aktov iz leta 2011. V teh okoliščinah je nameraval z aktoma iz leta 2021 pojasniti identifikacijske podatke v zvezi z osebo iz vrstice 36 zadevnih seznamov in spremeniti razloge za uvrstitev na seznam, tako da bi bilo jasno, da gre za tožečo stranko in da je bilo njeno ime na zadevnih seznamih od sprejetja aktov iz leta 2011. Tožeča stranka iz tega sklepa, da imajo izpodbijani akti retroaktivni učinek, čemur Svet nasprotuje.

57      Zato je treba po eni strani preučiti, ali so razlogi za uvrstitev na seznam iz izpodbijanih aktov dovolj utemeljeni. To bo analizirano v okviru prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na napake pri presoji. Po drugi strani je treba preučiti morebitni retroaktivni učinek izpodbijanih aktov, kar bo obravnavano v okviru drugega in tretjega tožbenega razloga skupaj, in sicer v zvezi s kršitvijo načela varstva legitimnih pričakovanj in kršitvijo načela pravne varnosti.

58      Iz točk 49 in 54 zgoraj je razvidno, da Splošno sodišče ne obravnava vprašanja zakonitosti aktov, sprejetih pred izpodbijanimi akti. Drugače povedano, ne gre za preverjanje, ali so razlogi za uvrstitev na seznam iz teh aktov pravno zadostno utemeljeni, niti tega, ali so identifikacijski podatki iz teh aktov dovolj natančni, da se lahko ugotovi, da je tožeča stranka dejansko oseba, na katero se ti akti nanašajo.

B.      Dopustnost dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila v repliki

59      Svet trdi, da je bila večina potrdil, ki jih je predložila tožeča stranka in se nanašajo na njene poslovne interese v podjetjih, kot so Lead Contracting and Trade Company (v nadaljevanju: Lead Syria v likvidaciji), Lead Contracting and Trading Limited (v nadaljevanju: Lead UAE), Gulfsands Petroleum in Cham Holding, izdana pred vložitvijo tožbe in da tožeča stranka ni upravičila zamude pri predložitvi teh dokumentov.

60      Tožeča stranka je na zaslišanju na obravnavi v bistvu poudarila, da Svet ni navedel, katere dokumente, priložene repliki, je štel za prepozne. Vsekakor trdi, da so bili dokumenti, priloženi repliki, predloženi kot odgovor na trditve, ki jih je Svet navedel v odgovoru na tožbo.

61      Opozoriti je treba, da člen 85(1) Poslovnika Splošnega sodišča določa, da se dokazi predložijo in dokazni predlogi podajo v okviru prve izmenjave vlog. V odstavku 2 tega člena je dodano, da lahko stranke v utemeljitev svojih trditev dokaze predložijo ali dokazne predloge podajo še v repliki in dupliki, če upravičijo zamudo pri njihovi predložitvi. V zadnjenavedenem primeru Splošno sodišče v skladu z odstavkom 4 navedenega člena odloči o dopustnosti predloženih dokazov ali podanih dokaznih predlogov po tem, ko drugim strankam omogoči, da glede njih predstavijo stališče (sodba z dne 13. decembra 2018, Post Bank Iran/Svet, T‑559/15, EU:T:2018:948, točka 74).

62      Poleg tega je treba člen 85(2) Poslovnika razumeti z vidika člena 92(7) navedenega poslovnika, ki izrecno določa, da se lahko predlagajo nasprotni dokazi, dokazni predlogi pa se lahko dopolnijo. Zato se, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, pravilo o prekluziji iz člena 85(2) navedenega poslovnika ne nanaša na nasprotni dokaz in dopolnitev dokaznih predlogov, predloženih po nasprotnem dokazu nasprotne stranke (glej sodbo z dne 18. septembra 2017, Uganda Commercial Impex/Svet, T‑107/15 in T‑347/15, neobjavljena, EU:T:2017:628, točka 72 in navedena sodna praksa).

63      V obravnavanem primeru je treba tako kot tožeča stranka ugotoviti, da Svet ni natančno navedel dokumentov, priloženih repliki, za katere meni, da so bili predloženi prepozno. Kljub temu je treba glede na podjetja, ki so navedena v točki 59 zgoraj, šteti, da se Svet sklicuje na priloge od C.4 do C.6 (v zvezi z družbo Lead Contracting and Trade Company), od C.8 do C.10 (v zvezi z družbo Lead Contracting and Trading Limited), C.11 in C.14 (v zvezi z družbo Gulfsands Petroleum) ter C.16 (v zvezi z družbo Cham Holding).

64      Opozoriti je treba, da je Svet v točki 79 odgovora na tožbo poudaril, da tožeča stranka ni predložila nobenega potrdila o likvidaciji z njo povezanih podjetij niti potrdila o prodaji delnic, ki jih je imela v teh podjetjih. Poleg tega je Svet v točkah od 80 do 83 odgovora na tožbo izpodbijal dokazno vrednost dopisov tretjih oseb, ki jih je tožeča stranka predložila kot prilogo k tožbi in s katerimi naj bi dokazala, da nima več poslovnih interesov v Siriji.

65      Dokazi tožeče stranke, s katerimi želi dokazati, da nima več interesa v družbah, navedenih v točki 59 zgoraj, so bili torej predloženi kot odgovor na trditve Sveta.

66      Podobno so drugi dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v prilogi k repliki in katerih dopustnosti Svet ne izpodbija, namenjeni podpori trditev, ki jih je tožeča stranka navedla kot odgovor na trditve, navedene v odgovoru Sveta na tožbo in omenjene v točki 64 zgoraj.

67      V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da so vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v prilogi k repliki, namenjeni odgovoru na trditve Sveta, ki jih je ta navedel v odgovoru na tožbo, in so zato dopustni.

C.      Prvi tožbeni razlog: napake pri presoji

68      Tožeča stranka v bistvu trdi, da je Svet napačno uvrstil njeno ime na zadevna seznama, saj ne izpolnjuje meril za uvrstitev. V zvezi s tem navaja, da je bil nekoč poslovnež v Siriji, vendar trenutno ni več aktiven v tej državi. Prav tako trdi, da ni povezana z družinama Assad ali Makhlouf. Nazadnje trdi, da ni povezana s sirskim režimom.

69      Svet izpodbija trditve tožeče stranke in v bistvu meni, da je dokazal utemeljenost razlogov za uvrstitev na seznam.

1.      Uvodne ugotovitve

70      Spomniti je treba, da učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim zahteva, da se sodišče Unije prepriča, da sklep, s katerim so bili omejevalni ukrepi sprejeti ali ohranjeni in ki je za zadevno osebo ali subjekt posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri navedeni sklep temelji, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, ampak se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da sam po sebi zadostuje za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 119).

71      V zvezi s tem mora sodišče Unije opraviti ta preizkus tako, da če je treba, pristojni organ Unije pozove k predložitvi informacij ali dokazov, ki so upoštevni pri takem preizkusu, ne glede na to, ali so zaupni (glej sodbo z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 120 in navedena sodna praksa).

72      Pristojni organ Unije je namreč tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo ali subjekt, ne pa da bi morala zadnjenavedena predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 121).

73      V zvezi s tem se ne zahteva, da mora navedeni organ sodišču Unije predložiti vse informacije in dokaze, ki se nanašajo na razloge, navedene v aktu, za katerega se zahteva razglasitev ničnosti. Vendar pa morajo biti razlogi, ki so bili navedeni zoper zadevno osebo, utemeljeni z informacijami ali dokazi (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 122).

74      Če pristojni organ Unije predloži upoštevne informacije ali dokaze, mora sodišče Unije preveriti vsebinsko resničnost zatrjevanih dejstev glede na te informacije ali dokaze in oceniti njihovo dokazno vrednost glede na okoliščine obravnavane zadeve in ob upoštevanju morebitnih pripomb, ki jih je v zvezi z njimi podala zlasti zadevna oseba ali subjekt (sodba z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 124).

75      V skladu s sodno prakso Sodišča je treba presojo utemeljenosti uvrstitve na seznam opraviti tako, da se dokazi ne preučijo ločeno, temveč v okviru, v katerega so umeščeni (glej v tem smislu sodbi z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑630/13 P, PEU:C:2015:247, točka 51, in z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑605/13 P, EU:C:2015:248, točka 50).

76      Nazadnje, pri presoji teže zadevnega primera, ki je del nadzora nad sorazmernostjo zadevnih omejevalnih ukrepov, je mogoče upoštevati okvir, v katerega se umeščajo ti ukrepi – ker je bilo take ukrepe, katerih namen je izvajati pritisk nad sirskim režimom, da bi prenehalo nasilno zatiranje prebivalstva, nujno sprejeti – in težavnost pridobitve natančnejših dokazov v državi, ki je v državljanski vojni in v kateri vlada avtoritaren režim (sodba z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet, C‑605/13 P, EU:C:2015:248, točka 46).

77      Prvi tožbeni razlog je treba analizirati ob upoštevanju teh preudarkov.

2.      Razlogi za uvrstitev na seznam in določitev meril za uvrstitev

78      Spomniti je treba, da splošna merila za uvrstitev iz člena 27(1) in člena 28(1) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836 – ki so v zvezi z zamrznitvijo sredstev povzeta v členu 15(1)(a) Uredbe št. 36/2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2015/1828, – določajo, da za osebe in subjekte, ki imajo koristi od sirskega režima ali ga podpirajo, veljajo omejevalni ukrepi. Prav tako člen 27(2)(a) in (3) ter člen 28(2)(a) in (3) navedenega sklepa, ki sta v zvezi z zamrznitvijo sredstev povzeta v členu 15(1a)(a) in (1b) navedene uredbe, določata, da za kategorijo „v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev“ veljajo omejevalni ukrepi, razen če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani s sirskim režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev. Nazadnje, člen 27(2), zadnji stavek, in (3) ter člen 28(2), zadnji stavek, in (3) navedenega sklepa, ki sta v zvezi z zamrznitvijo sredstev povzeta v členu 15(1a), zadnji stavek, in (1b) navedene uredbe, določata, da osebe in subjekti, povezani z osebami, subjekti in organi, za katere velja eno od meril za uvrstitev na seznam, veljajo omejevalni ukrepi, razen če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani s sirskim režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev.

79      Kot je navedeno v točki 41 zgoraj, so razlogi za uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama naslednji:

„Vodilni sirski poslovnež, tesno povezan z režimom. Povezan z družinama Assad in Makhlouf.

Sodeluje s sirskim režimom, ima od njega koristi ali ga drugače podpira.

Vodilni naftni vlagatelj, ustanovitelj in vodja podjetja Lead Contracting & Trading Ltd.“

80      Iz razlogov za uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama je treba sklepati, da je bilo njeno ime uvrščeno, prvič, zaradi njenega statusa v Siriji delujočega vodilnega poslovneža v skladu z merilom iz člena 27(2)(a) in člena 28(2)(a) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836, ki je v zvezi z zamrznitvijo sredstev povzeto v členu 15(1a)(a) Uredbe št. 36/2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2015/1828 (merilo v Siriji delujočega vodilnega poslovneža), drugič, zaradi njene povezanosti s sirskim režimom v skladu z merilom iz členov 27(1) in 28(1) navedenega sklepa ter člena 15(1)(a) navedene uredbe (merilo povezanosti z režimom), in tretjič, zaradi njene povezanosti s člani družin Assad in Makhlouf v skladu z merilom iz člena 27(2), zadnji stavek, in člena 28(2), zadnji stavek, istega sklepa ter člena 15(1a), zadnji stavek, iste uredbe (merilo povezanosti z osebo ali subjektom, za katerega veljajo omejevalni ukrepi).

3.      Dokazi

81      Svet je za utemeljitev uvrstitve imena tožeče stranke na zadevna seznama predložil dokument WK 4069/2019 INIT, ki vsebuje javno dostopne informacije, in sicer povezave, novinarske članke in posnetke zaslona iz naslednjih virov:

–        spletnega mesta Syrian Oil & Gas News, ki v objavi z dne 31. julija 2010 prikazuje fotografijo tožeče stranke in jo opisuje kot poslovneža, ki je izvedel pomembne naložbe v Siriji, zlasti prek družbe Lead Syria v likvidaciji, v partnerstvu z Ghassanom Muhanno; v skladu z objavljenim je ta družba eno najstarejših in največjih gradbenih podjetij v sirskem naftnem sektorju; v tej objavi je navedeno tudi, da je partner v družbi Asaad Beitenjaneh & Partners Company for Processing & Refining Edible Oils, ki se ukvarja s proizvodnjo nafte, in da je vodja sirske sekcije sirsko‑alžirske gospodarske zbornice ter član sirskega nacionalnega odbora sirske mednarodne gospodarske zbornice; nazadnje so v tej objavi omenjeni projekti in družbe, v katerih je sodelovala tožeča stranka, in sicer Cham Holding, United Insurance Company, Al Badia Cement JSC, Bank Audi Syria, Syrian Arab Insurance Company, Aqeelah Takaful Insurance Company, Dajajouna, ter dejstvo, da ima v lasti konjušnico s čistokrvnimi arabskimi konji;

–        spletnega mesta Aks al Ser, na katerem je v objavi z dne 6. septembra 2012 navedeno, da je po navedbah vira blizu tožeče stranke ta z milijoni dolarjev pobegnila iz Sirije v Alžirijo, kjer ima zelo pomembne projekte in naložbe v naftnem in plinskem sektorju; v tej objavi je navedeno, da je po navedbah tega vira tožeča stranka po bombardiranju sedeža sirskega nacionalne varnosti začela unovčevati svoja finančna sredstva in dvigovati denar iz bank; v tej objavi je tožeča stranka poleg tega opisana kot eden najpomembnejših vlagateljev v sirski naftni sektor, ki je v poslovni skupnosti znan kot osrednji akter tega sektorja; v objavi je navedeno tudi, da ima tožeča stranka v lasti delnice družbe Cham Holding, da je eden od ustanoviteljev banke Bank Audi Syria ter da je partner družb Al Badia Cement in Lead Syria v likvidaciji; nazadnje, v tej objavi je navedeno, da je tožeča stranka član skupine poslovnežev, ki imajo koristi od sirskega režima, da ima povezave v krogih odločanja ter da deluje kot posrednik med sirskim režimom in drugimi državami za črpanje nafte;

–        spletnega mesta Dawdaa, na katerem je v objavi z dne 2. novembra 2017 navedeno, da obstajajo nepotrjena poročila o razkolu med sirskim režimom in tožečo stranko, ki je odgovorna za vprašanja, povezana z nafto; v tej objavi je nadalje navedeno, da tožeča stranka ni član družine Assad, vendar ji je blizu zaradi svojih odgovornosti; v tej objavi je nazadnje navedeno, da je tožeča stranka poslovni partner Ghassana Muhanne, strica Ramija Makhloufa, v njuni družbi Lead Syria v likvidaciji;

–        spletnega mesta Syriano, na katerem je v objavi z dne 22. januarja 2015 navedeno, da ima tožeča stranka v lasti 50 % družbe Lead Syria v likvidaciji in da ima drugi del Ghassan Muhanna za račun Mohameda Makhloufa, katerega svak je;

–        spletnega mesta Orient News, na katerem je v članku z dne 2. februarja 2015 tožeča stranka opisana kot „boter“ sirskega naftnega sektorja in kot oseba, ki je sodelovala v zavezništvu „nafta za hrano“ v sodelovanju z Maherjem Al-Assadom, bratom predsednika Basharja Al-Assada;

–        spletnega mesta Ayn Almadina, na katerem je v članku z dne 22. julija 2018 opisan vzpon tožeče stranke od skromnih začetkov do statusa bogatega poslovneža v naftnem sektorju, ki ga dolguje povezavam z bratrancem Mohammedom Makhloufom; v članku je navedeno tudi, da ima tožeča stranka kanadsko državljanstvo in da je pred kratkim pridobila libanonsko državljanstvo; navedeno je tudi, da je tožeča stranka skupaj z Mohammedom Makhloufom in Ghassanom Muhanno, ki je svak Mohammeda Makhloufa, ustanovila družbo Lead Syria v likvidaciji; v članku je omenjeno tudi, da je mati tožeče stranke, Jamila Muhanna, sestrična žene Mohammeda Makhloufa.

82      Svet je predložil tudi dokument WK 985/2021 INIT. Ta dokument vsebuje prvi del, razdeljen na tri naslove, v katerem so navedeni identifikacijski podatki o tožeči stranki, predstavitev tožeče stranke in opis njenih povezav s sirskim režimom ter razlaga različnih zapisov priimka tožeče stranke. Poleg tega Svet kot dokaz št. 3 prilaga fotokopijo potnih listov in osebnih dokumentov tožeče stranke. Tako so fotokopirani njegov libanonski, sirski in kanadski potni list ter vizum za bivanje v Združenih arabskih emiratih kot vodja družbe Lead UAE. Dokaz št. 4 je potrdilo v zvezi z družbo Lead UAE z dne 17. septembra 2018. Nazadnje, v dokumentu so navedeni tudi povezave, novinarski članki in posnetki zaslona. Od teh so štiri enaki tistim iz dokumenta WK 4069/2019 INIT, in sicer objave s spletnih mest Syriano in Dawdaa ter novinarski članki s spletnih mest Orient News in Ayn Almadina. Pri drugih gre za informacije iz naslednjih virov:

–        spletnega mesta Syrian Oil & Gas News, na katerem so bile v objavi z dne 2. avgusta 2010 ponovljene iste informacije kot v objavi na istem spletnem mestu z dne 31. julija 2010 in dodano, da je tožeča stranka partner v subjektu Asaad Beitenjaneh & Partners Company for Syrian Olive Oil;

–        spletnega mesta Al-Iqtisadi, na katerem je na strani, ogledani 21. januarja 2020, tožeča stranka opisana kot ustanovitelj in predsednik družbe Lead UAE, registrirane v prosti coni Jebel Ali v Združenih arabskih emiratih;

–        spletnega mesta Al Khaleej Online, na katerem je v članku z naslovom „Who steals the Syrian oil“ (Kdo krade sirsko nafto?) z dne 8. novembra 2019, ki je bil 7. novembra 2019 z drugim naslovom objavljen tudi na spletnem mestu Anadolu Arabic, navedeno, da je bilo več milijard dolarjev od prodaje nafte prek podjetij, kot je družba Lead Syria v likvidaciji s sedežem v Damasku (Sirija), prenesenih na račun družine Assad; družba Lead Syria v likvidaciji je v skupni lasti Mohammeda Makhloufa in njegovega sorodnika Nizarja Asaada; Mohammed Makhlouf je svoj delež vpisal na ime svojega svaka Ghassana Muhanne;

–        spletnega mesta Al Hewar, na katerem je v članku z dne 14. maja 2014 z naslovom „Looting of the funds and wealth of the Syrian people under the rule of the Al-Assad family, coalition administration, and the interim government (in number and facts)“ (Plenjenje sredstev in bogastva sirskega ljudstva pod vladavino družine Al-Assad, koalicijske uprave in začasne vlade (številke in dejstva)) navedeno, da je tožeča stranka kot sorodnik Mohammeda Makhloufa ustanovila družbo Lead Syria v likvidaciji v naftni industriji v korist družine Assad;

–        knjige z naslovom „The Political Economy of investment in Syria“ (Politična ekonomija naložb v Siriji), izdani leta 2015, v kateri je navedeno, da je tožeča stranka, ugleden poslovnež, v skladu s člankom na spletnem mestu The Syria Report z dne 2. julija 2007 izvršni direktor in glavni delničar družbe Lead Syria v likvidaciji, največjega podjetja za naftne storitve v državi, in da je skupaj z Ramijem Makhloufom vložila 23,2 milijona ameriških dolarjev (USD) (približno 17,23 milijonov EUR) v Gulfsands Petroleum, naftno družbo s sedežem v Združenem kraljestvu, ki posluje v Siriji.

4.      Zanesljivost in upoštevnost dokazov

83      Tožeča stranka izpodbija zanesljivost in upoštevnost dokazov, ki jih je Svet predložil v podporo utemeljitvi razlogov za uvrstitev na seznam.

84      Na prvem mestu, v zvezi z zanesljivostjo dokazov, ki jih je predložil Svet, je treba opozoriti, da je po eni strani pri presoji teže zadevnega primera, ki je del nadzora nad sorazmernostjo zadevnih omejevalnih ukrepov, mogoče upoštevati okvir, v katerega se umeščajo ti ukrepi – ker je bilo take ukrepe, katerih namen je izvajati pritisk nad sirskim režimom, da bi prenehalo nasilno zatiranje prebivalstva, nujno sprejeti – in težavnost pridobitve natančnejših dokazov v državi, ki je v državljanski vojni in v kateri vlada avtoritaren režim (glej sodbo z dne 14. aprila 2021, Al-Tarazi/Svet, T‑260/19, neobjavljena, EU:T:2021:187, točka 71 in navedena sodna praksa).

85      Po drugi strani v skladu z ustaljeno sodno prakso dejavnost Sodišča in Splošnega sodišča ureja načelo proste presoje dokazov, edino merilo za presojo vrednosti predloženih dokazov pa je njihova verodostojnost. Poleg tega je treba za presojo dokazne vrednosti posameznega dokumenta preveriti verjetnost podatkov, ki jih vsebuje, in zlasti upoštevati izvor tega dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej sodbo z dne 14. aprila 2021, Al-Tarazi/Svet, T‑260/19, neobjavljena, EU:T:2021:187, točka 72 in navedena sodna praksa).

86      Ugotoviti je treba, da tožeča stranka zgolj trdi, da so dokazi Sveta poročila o nepotrjenih govoricah, ki izvirajo od tretjih oseb in iz spletnih objav, ki niso neodvisne, ne da bi svojo trditev podprla s konkretnimi dokazi. Ker dokazi, ki jih je predložil Svet in so bili sporočeni tožeči stranki, izhajajo iz javno dostopnih virov, je lahko tožeča stranka navedla, kateri od teh virov so bili po njenem mnenju na primer naklonjeni sirskemu režimu. Natančneje, ob upoštevanju sodne prakse iz točke 74 zgoraj mora Svet res predložiti dokaze v podporo razlogom za uvrstitev na seznam, vendar mora tožeča stranka navesti, kateri od njih bi lahko vzbudili dvom o njihovi zanesljivosti (glej v tem smislu sodbo z dne 14. aprila 2021, Al-Tarazi/Svet, T‑260/19, neobjavljena, EU:T:2021:187, točka 73).

87      Na drugem mestu, glede upoštevnosti dokazov, ki jih je predložil Svet, tožeča stranka trdi, da večina teh dokazov ni več aktualna. V zvezi s tem ugotavlja, da jih je sedem starih več kot šest let in da je bil od treh člankov, ki so stari manj kot šest let, na dan sprejetja izpodbijanih aktov le eden star manj kot dve leti. Poleg tega naj bi bilo več teh člankov še manj upoštevnih, kot kaže datum njihove objave, saj naj bi se nanašali na dogodke pred likvidacijo poslovnih interesov tožeče stranke v Siriji. Navsezadnje naj bi ti dokazi pokazali, da je bila tožeča stranka poslovnež, ki je deloval v Siriji, česar ne izpodbija, vendar naj ne bi mogli dokazati, da je zdaj tak poslovnež.

88      V zvezi s tem je treba poudariti, da starejši kot so dokazi glede na datum sprejetja aktov, ki uvajajo omejevalne ukrepe zoper osebo ali subjekt, manj verjetno je, da bodo sami po sebi zadostna podlaga za sporne akte. Čeprav jih Svet lahko uporabi, jih mora zaradi dolgega časovnega obdobja, ki je preteklo med njihovo objavo in sprejetjem spornih aktov s strani Sveta, potrditi z drugimi, novejšimi dokazi (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 26. julija 2017, Svet/Hamas, C‑79/15 P, EU:C:2017:584, točki 32 in 33).

89      V obravnavanem primeru različni dokazi, ki jih je predložil Svet, večinoma vsebujejo informacije, ki se prekrivajo, tako da so lahko tudi najstarejši dokazi do določene mere upoštevni za dokazovanje utemeljenosti razlogov za uvrstitev na seznam.

90      V teh okoliščinah je treba dokaze, ki jih je predložil Svet, šteti za razumne in zanesljive ter a priori upoštevne za utemeljitev razlogov za uvrstitev na seznam.

91      Kljub temu bo treba upoštevati starost dokazov, ki jih je predložil Svet, da se ugotovi, ali glede na celotni spis zadostujejo za dokazovanje utemeljenosti razlogov za uvrstitev na seznam.

5.      Razlogi za uvrstitev na seznam

a)      Status v Siriji delujočega vodilnega poslovneža

1)      Ekonomski interesi tožeče stranke

92      Najprej, iz informacij, ki jih vsebujejo skoraj vsi članki ali objave, ki jih je predložil Svet, razen članka na spletnem mestu Orient News in strani na spletnem mestu Aliqtisadi, izhaja, da je tožeča stranka ustanovitelj družbe Lead Syria v likvidaciji in partner v tej družbi, ki posluje v sektorju nafte in plina. To je navedeno tudi v prvem delu dokumenta WK 985/2021 INIT pod naslovom „Predstavitev in tesne povezave s sirskim režimom“. Dalje, iz vizuma za bivanje tožeče stranke v Združenih arabskih emiratih in strani spletnega mesta Aliqtisadi je razvidno, da tožeča stranka vodi družbo Lead UAE. Poleg tega je na spletnih mestih Syrian Oil & Gas News in Aks al Ser navedeno, da je tožeča stranka vključena v različne subjekte. Nazadnje, odlomek knjige "The Political Economy of investment in Syria" (Politična ekonomija naložb v Siriji) se sklicuje na naložbo tožeče stranke v Gulfsands Petroleum, naftno družbo s sedežem v Združenem kraljestvu, ki posluje v Siriji.

93      Dokazi, ki jih je predložil Svet, torej kažejo na to, da je tožeča stranka vlagatelj v sirski naftni sektor.

94      Tožeča stranka izpodbija ta opis in v bistvu trdi, da v Siriji nima več nobenih poslovnih interesov.

95      Na prvem mestu, glede družbe Lead Syria v likvidaciji je tožeča stranka predložila pogodbo iz novembra 2011, s katero je izstopila iz te družbe v korist A, in v dokaz, da ta družba od leta 2012 ne deluje, predložila davčne napovedi tega subjekta za leta od 2012 do 2020. Predložila je tudi potrdilo poslovnega registra Damaska z dne 5. januarja 2021, v katerem je navedeno, da je bila družba Lead Syria v likvidaciji likvidirana 8. novembra 2020, torej pred datumom sprejetja izpodbijanih aktov.

96      Ugotoviti je treba, da imajo po eni strani vsi dokazi, ki jih je predložil Svet v zvezi z družbo Lead Syria v likvidaciji, datum, ki je starejši od 5. januarja 2021. Po drugi strani Svet ne navaja nobenega argumenta v podporo temu, da je družba Lead Syria v likvidaciji še vedno delujoča ali da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso razumni in zanesljivi.

97      Zato je treba skleniti, da je tožeča stranka dokazala, da nima več interesa v družbi Lead Syria v likvidaciji, ki je bila na dan sprejetja izpodbijanih aktov vsekakor nedelujoča in v likvidaciji.

98      Na drugem mestu, tožeča stranka je v zvezi z družbo Lead UAE predložila dva dokumenta revizijske družbe QNA Auditors iz Dubaja (Združeni arabski emirati), s katerima ta potrjuje, da družba Lead UAE ne izvaja dejavnosti v Siriji. Gre za dopis z dne 18. februarja 2021 in preglednico z dne 15. novembra 2021, ki jo je pripravila družba QNA Auditors, da bi potrdila seznam projektov, ki so v teku in ki so zaključeni s strani družbe Lead UAE. Iz te preglednice je razvidno, da ima družba Lead UAE gradbene projekte v Alžiriji in Katarju.

99      Opozoriti je treba, da je poleg vizuma tožeče stranke za bivanje v Združenih arabskih emiratih, ki ga je predložil Svet, družba Lead UAE omenjena le na strani spletnega mesta Al-Iqtisadi. Vendar na tej strani ni navedeno, kje se izvajajo projekti družbe Lead UAE.

100    Trditev Sveta, da iz dopisa z dne 18. februarja 2021 ni jasno razvidno, ali se navedbe v njem nanašajo na družbo Lead UAE ali na družbo Lead Syria v likvidaciji, je treba zavrniti kot neutemeljeno. Tožeča stranka je namreč predložila utemeljena pojasnila glede razlikovanja družbe Lead Syria v likvidaciji od družbe Lead UAE. Glede tega je predložila dokaze v zvezi z vsako od teh družb, ki so jih zagotovili organi, kot sta revizijska družba ali poslovni register, in ki potrjujejo, da je družba Lead Syria v likvidaciji družba, ki jo je ustanovila skupaj z Ghassanom Muhanno v Siriji, preden je leta 2011 iz nje izstopila, družba Lead UAE pa je podjetje, ki ga je ustanovila v Združenih arabskih emiratih.

101    Res je, da velika podobnost med imenoma teh družb lahko povzroči zmedo. Medtem ko je tožeča stranka poskrbela za jasen način pisanja in pojasnila, da bi Splošnemu sodišču pomagala razlikovati med tema dvema subjektoma, pa Svet Splošnemu sodišču ni omogočil, da bi zlahka razumelo, na kateri subjekt se nanašajo različni dokazi iz dokumentov WK 4069/2019 INIT in WK 985/2021 INIT, v katerih so uporabljena različna poimenovanja, in v njegovih pisanjih ostaja določena zmeda. Nazadnje je treba ugotoviti, da je Svet v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča na obravnavi potrdil, da dejansko obstajata dva subjekta, in sicer družba Lead Syria v likvidaciji in družba Lead UAE, ter da je treba sklicevanje na subjekt, ki sta ga ustanovila tožeča stranka in Ghassan Muhanna, razumeti kot sklicevanje na družbo Lead Syria v likvidaciji.

102    Tožeča stranka je torej dokazala, da družba Lead UAE s sedežem v Združenih arabskih emiratih – kar potrjujejo dokazi, ki jih je predložil Svet – v Siriji ne opravlja dejavnosti.

103    Vsekakor je treba opozoriti, da je tožeča stranka predložila sklep edinega delničarja družbe Lead UAE, družbe B, z dne 23. marca 2020, s katerim je bil sprejet njen odstop z mesta direktorja na ta dan.

104    Svet ni predložil nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal odstop tožeče stranke ali vzbudil dvom v zanesljivost dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka.

105    Zato je treba šteti, da je tožeča stranka dokazala, da ni več vključena v družbo Lead UAE, ki vsekakor ni družba s sedežem v Siriji in tam ne opravlja nobene dejavnosti.

106    Na tretjem mestu, preučiti je treba vključenost tožeče stranke v različne subjekte, navedene na spletnih mestih Syrian Oil & Gas News in Aks al Ser.

107    Prvič, v zvezi z družbo Asaad and Petngnap & Co, ki jo – česar Svet ne izpodbija – povezuje z družbo Asaad Beitenjaneh & Partners Company for Processing & Refining Edible Oils, ki je bila leta 2011 preoblikovana v zasebno družbo z imenom Syrian Private Joint-stock Company for Processing and Refining Edible Oils, je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 15. novembra 2021, v katerem je potrjeno, da na ta datum ni imela delnic te družbe. Ta izjava, ki opredeljuje položaj tožeče stranke v zvezi z navedeno družbo, kakor je obstajala na datum po sprejetju aktov iz leta 2021, sicer ne dokazuje, da tožeča stranka v času, ko je Svet sprejel omejevalne ukrepe zoper njo, ni imela takih delnic. Vendar je edini dokaz, ki ga je predložil Svet, da je tožeča stranka partner v navedenem subjektu, star, saj sega v leto 2010. Poleg tega ni drugih novejših dokazov, ki bi potrjevali to informacijo. Dalje, Svet ni predložil nobenega argumenta v podporo temu, da ima tožeča stranka še vedno interes v tej družbi. Nazadnje, predložil ni tudi nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost in upoštevnost dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka. V teh okoliščinah obstaja razumen dvom, da je imela tožeča stranka v času sprejetja aktov iz leta 2021 še vedno status delničarja zadevne družbe.

108    Nasprotno, ker so dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, nastali pred sprejetjem aktov o ohranitvi iz leta 2022, Svet pa ni predložil dodatnih dokazov, je treba v zvezi z njima šteti, da je tožeča stranka dokazala, da ob njunem sprejetju ni imela več statusa delničarja družbe Asaad and Petngnap & Co.

109    Drugič, v zvezi z zavarovalnico United Insurance Company je tožeča stranka predložila dopis predsednika te družbe z dne 16. novembra 2021, v katerem je potrjeno, da od leta 2012 ni imela nobenih delnic te družbe. Svet je predložil eno samo objavo, s katero dokazuje, da ima tožeča stranka naložbo v tem subjektu iz leta 2010, in ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino zgoraj navedenega dopisa. Zato je treba skleniti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni imela delnic navedene družbe.

110    Tretjič, v zvezi z družbo Al Badia Cement JSC je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 25. aprila 2021, v katerem je potrjeno, da je 25. septembra 2011 odstopila kot član upravnega odbora in leta 2011 prodala svoje delnice. Da bi dokazala, da nima več interesa v tej družbi, je predložila še dva dokumenta s spletnega mesta WikiLeaks, ki potrjujeta navedeni odstop. Svet ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino teh dokazov. Tožeča stranka je torej dokazala, da v času sprejetja izpodbijanih aktov ni bila povezana z zadevno družbo.

111    Četrtič, v zvezi z banko Bank Audi Syria, za katero trdi, da je postala banka Ahli Trust Bank, česar Svet ne izpodbija, je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 11. novembra 2021, v katerem je potrjeno, da do tega datuma ni imela nobenih delnic te banke. Svet je predložil le dokaze iz let 2010 in 2012, v katerih je navedeno, da je tožeča stranka partner v tem subjektu, in ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino zgoraj navedenega dopisa. Zato je treba skleniti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni bila delničar te banke.

112    Petič, v zvezi z družbo Syrian Arab Insurance Company je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 9. novembra 2021, v katerem je potrjeno, da do tega datuma ni imela nobenih delnic te družbe. Svet je predložil eno samo objavo, s katero dokazuje, da ima tožeča stranka naložbo v tej družbi iz leta 2010, in ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino zgoraj navedenega dopisa. Zato je treba skleniti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni imela delnic te družbe.

113    Šestič, v zvezi z zavarovalnico Aqeelah Takaful Insurance Company je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 10. maja 2021, v katerem je potrjeno, da „do 31. marca 2021“ ni imela delnic te družbe. Na zaslišanju na obravnavi je potrdila, da je to besedilo nakazovalo le, da ni imela delnic te družbe. Vsekakor ti dokazi dokazujejo vsaj to, da tožeča stranka v nasprotju z navedbami v objavi na spletnem mestu Syrian Oil & Gas News leta 2010 ni imela delnic navedene družbe. Svet je predložil eno samo objavo, katere namen je dokazati povezavo med tožečo stranko in navedeno zavarovalnico, in ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino zgoraj navedenega dopisa. Zato obstaja razumen dvom, da je bila tožeča stranka v času sprejetja izpodbijanih aktov povezana z zadevno zavarovalnico.

114    Sedmič, v zvezi z Dajajouno, ki je po navedbah tožeče stranke blagovna znamka družbe DANZ for Food Industries, česar Svet ne izpodbija, je tožeča stranka predložila dopis z dne 15. novembra 2021, v katerem je navedeno, da med 3. januarjem 2010 in 15. novembrom 2021 ni imela delnic te družbe. Svet je predložil eno samo objavo, s katero dokazuje, da ima tožeča stranka naložbo v tem subjektu iz leta 2010, in ni navedel nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost ali vsebino zgoraj navedenega dopisa. Zato je treba skleniti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni imela delnic navedene družbe.

115    Osmič, v zvezi z družbo Assaad Baitangana and Partners for producing oils, ki jo – česar Svet ne izpodbija – povezuje z družbo Asaad Beitenjaneh & Partners Company for Syrian Olive Oil, ki je bila leta 2011 preoblikovana v zasebno družbo z imenom Syrian Olive Oil Private Joint-stock Company, je tožeča stranka predložila dopis zadnjenavedenega subjekta z dne 15. novembra 2021, v katerem je potrjeno, da na ta datum ni imela delnic te družbe. Ta izjava, ki opredeljuje položaj tožeče stranke v zvezi s to družbo, kakor je obstajala na datum po sprejetju aktov iz leta 2021, sicer ne dokazuje, da tožeča stranka v času, ko je Svet sprejel omejevalne ukrepe v zvezi z njo, ni imela takih delnic. Vendar je edini dokaz, ki ga je predložil Svet, da je tožeča stranka partner v tem subjektu, star, saj sega v leto 2010. Poleg tega ni drugih novejših dokazov, ki bi potrjevali to informacijo. Dalje, Svet ni predložil nobenega argumenta v podporo temu, da ima tožeča stranka še vedno interes v tej družbi. Nazadnje, predložil ni tudi nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost in upoštevnost dokaza, ki ga je predložila tožeča stranka. V teh okoliščinah obstaja razumen dvom, da je imela tožeča stranka v času sprejetja aktov iz leta 2021 še vedno status delničarja zadevne družbe.

116    Nasprotno, ker je dokaz, ki ga je predložila tožeča stranka, nastal pred sprejetjem aktov o ohranitvi iz leta 2022, Svet pa ni predložil dodatnih dokazov, je treba v zvezi z njima šteti, da je tožeča stranka dokazala, da ob njunem sprejetju ni imela več statusa delničarja družbe Syrian Olive Oil Private Joint-stock Company.

117    Devetič, v zvezi z družbo Cham Holding je tožeča stranka predložila dopis tega subjekta z dne 12. maja 2021, v katerem je potrjeno, da od 26. junija 2014 nima več delnic te družbe. Svet je predložil dve objavi iz let 2010 in 2012, v katerih je navedeno, da ima tožeča stranka interese v navedeni družbi, in ni predložil nobenega argumenta, s katerim bi izpodbijal zanesljivost in upoštevnost zgoraj navedenega dopisa ali dokazal, da ima tožeča stranka še vedno interese v tej družbi. Zato je treba ugotoviti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni imela več delnic zadevne družbe.

118    Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka predložila zadostne dokaze za izpodbijanje utemeljenosti ugotovitev Sveta o njeni vključenosti v različne sirske subjekte.

119    Nazadnje, desetič, v zvezi z družbo Gulfsands Petroleum, najprej, tožeča stranka ne izpodbija, da je imela delnice v tej družbi, vendar navaja, da jih je imela prek družbe Hickam Ventures Ltd. V zvezi s tem je predložila evidenco o portfelju delnic zadnjenavedene družbe na dan 31. decembra 2008, iz katere je razvidno, da je ta dejansko imela v lasti delnice prvonavedene družbe. Dalje, navedla je, da v nasprotju s trditvami Sveta ni ustanovila zadevne družbe, in v zvezi s tem predložila akt o ustanovitvi te družbe z dne 2. decembra 2014. Iz tega dokumenta je razvidno, da tožeča stranka ni bila niti ustanovitelj niti direktor zadevne družbe v času njene ustanovitve. Poleg tega je predložila poročilo o naložbeni strukturi in razvoju portfelja družbe Hickam Ventures kot dokaz, da je ta družba leta 2009 odsvojila delnice zadevne družbe. Poudariti je treba, da razvoj portfelja, ugotovljen 31. decembra 2009, kaže, da teh delnic ni več. To potrjuje seznam delničarjev iste družbe z dne 3. decembra 2010, na katerem ni ne družbe Hickam Ventures ne imena tožeče stranke. Nazadnje, tožeča stranka je predložila potrjen seznam delničarjev družbe Hickam Ventures z dne 12. januarja 2021 kot dokaz, da nima več nobenega interesa v tej družbi. Iz tega dokumenta je dejansko razvidno, da ime tožeče stranke ni na seznamu delničarjev družbe Hickam Ventures. Svet ne izpodbija opisa dejstev, ki ga je utemeljeno navedla tožeča stranka, niti ne dvomi v zanesljivost ali vsebino dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, predložil pa je le en dokument, v katerem je navedeno, da je tožeča stranka izvedla naložbo v to družbo, in sicer odlomek knjige iz leta 2015, ki temelji na članku iz leta 2007. Zato je treba ugotoviti, da je tožeča stranka veljavno izpodbila dejstvo, da naj bi imela ob sprejetju izpodbijanih aktov interese v zadevni družbi.

120    Glede na vse navedeno je treba skleniti, da Svet ni pravno zadostno utemeljil dejstva, da je imela tožeča stranka poslovne interese v Siriji.

121    Poleg tega iz objave na spletnem mestu Aks al Ser z dne 6. septembra 2012, ki jo je predložil Svet, izhaja, da je tožeča stranka po bombardiranju sedeža sirske nacionalne varnosti začela unovčevati svoja finančna sredstva in dvigovati denar iz bank, kar potrjuje trditev tožeče stranke, da od leta 2012 ni več imela interesov v Siriji.

2)      Položaji tožeče stranke v nekaterih organih, povezanih s trgovino

122    Iz spletnega mesta Syrian Oil & Gas News je razvidno, da je tožeča stranka vodja sirske sekcije sirsko-alžirske gospodarske zbornice in član sirskega nacionalnega odbora sirske mednarodne gospodarske zbornice.

123    V zvezi s tem tožeča stranka ne izpodbija, da je bila član sirsko-alžirske gospodarske zbornice in sirske mednarodne gospodarske zbornice.

124    Vendar je, kar zadeva sirsko-alžirsko gospodarsko zbornico, tožeča stranka po eni strani predložila dopis navedene zbornice banki Audi z dne 1. julija 2013 po sprejetju odločbe št. 247 sirskega ministrstva za gospodarstvo in zunanjo trgovino o razpustitvi sirskih zbornic poslovnežev. Ugotoviti je treba, da so edini dokazi, ki jih je predložil Svet, objave s spletnega mesta Syrian Oil & Gas News iz leta 2010, torej pred sprejetjem navedene odločbe. Poleg tega Svet ne izpodbija zanesljivosti ali vsebine zgoraj navedenega dopisa in ni dokazal, da je bila ta zbornica v času sprejetja izpodbijanih aktov ponovno vzpostavljena in da je bila tožeča stranka njen član. Ker je tožeča stranka dokazala, da zadevna zbornica v času sprejetja izpodbijanih aktov ni obstajala, se na dejstvo, da je bila njen član, ni mogoče sklicevati v podporo njenemu statusu v Siriji delujočega vodilnega poslovneža.

125    Po drugi strani je tožeča stranka v zvezi s sirsko mednarodno gospodarsko zbornico predložila dopis predsednika sirskega nacionalnega odbora te zbornice z dne 16. februarja 2021, v katerem je potrjeno, da je odstopila s svojega položaja v upravnem odboru navedene zbornice in da od leta 2012 ni bila njen aktivni član. Ugotoviti je treba, da so edini dokazi, ki jih je predložil Svet, objave s spletnega mesta Syrian Oil & Gas News iz leta 2010, torej pred odstopom tožeče stranke leta 2012. Poleg tega naj bi Svet s svojimi trditvami v zvezi z dopisi tretjih oseb, ki jih je predložila tožeča stranka, izpodbijal njihove izjave v zvezi s poslovnimi dejavnostmi tožeče stranke v Siriji. Nasprotno pa ne navaja nobenega argumenta, s katerim bi posebej izpodbijalo dejstvo, da je tožeča stranka res odstopila iz upravnega odbora zadevne zbornice, in celo priznava obstoj tega odstopa ter priznava tudi, da je ta dejavnost tožeče stranke potekala v preteklosti. Nazadnje, ne izpodbija zanesljivosti zgoraj navedenega dopisa. Zato je treba ugotoviti, da je tožeča stranka dokazala, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni bila več član zadevne zbornice. Svet ni predložil nobenega resnega in skladnega indica, na podlagi katerega bi bilo mogoče razumno sklepati, da je tožeča stranka ohranila povezave s to zbornico, kar bi upravičevalo uvrstitev njenega imena na zadevna seznama po prenehanju njenih dejavnosti v tej strukturi (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 24. novembra 2021, Assi/Svet, T‑256/19, EU:T:2021:818, točka 128).

126    Iz navedenega izhaja, da Svet ni pravno zadostno utemeljil dejstva, da je bila tožeča stranka član sirsko-alžirske gospodarske zbornice in sirske mednarodne gospodarske zbornice.

3)      Sklep o statusu tožeče stranke kot v Siriji delujočega vodilnega poslovneža

127    Ker Svet ni pravno zadostno dokazal, da ima tožeča stranka poslovne interese v Siriji niti da zaseda položaje v organih, povezanih s trgovino, je treba skleniti, da ni utemeljil razloga za uvrstitev na seznam v zvezi s statusom tožeče stranke kot v Siriji delujočega vodilnega poslovneža.

b)      Povezave s člani družin Assad in Makhlouf

128    Prvič, informacije s spletnih mest Dawdaa, Syriano, Ayn Almadina, Al Khaleej Online in Al Hewar, iz knjige „The Political Economy of investment in Syria“ ter iz prvega dela dokumenta WK 985/2021 INIT kažejo, da je tožeča stranka povezana z Mohammedom in Ramijem Makhloufom. Drugič, glede na informacije s spletnih mest Dawdaa, Orient News, Al Khaleej Online in Al Hewar ter glede na prvi del dokumenta WK 985/2021 INIT je tožeča stranka povezana z družino Assad.

1)      Povezave s člani družine Makhlouf

129    Opozoriti je treba, da dokazi, ki jih je predložil Svet, kažejo, da so povezave tožeče stranke s člani družine Makhlouf dveh vrst: nekatere so poklicne, druge osebne. Ta ugotovitev je potrjena tudi v dupliki.

130    Na prvem mestu, kar zadeva poklicne povezave tožeče stranke s člani družine Makhlouf, naj bi po informacijah, ki jih je predložil Svet, te po eni strani izhajale iz partnerstva, sklenjenega z Ghassanom Muhanno, ki je deloval kot pooblaščenec svojega svaka Mohammeda Makhloufa, ki je oče Ramija Makhloufa, v okviru družbe Lead Syria v likvidaciji, po drugi strani pa iz naložbe v družbo Gulfsands Petroleum, ki jo je izvedla skupaj z Ramijem Makhloufom, in iz njenih interesov v družbi Cham Holding, ki jo nadzoruje Rami Makhlouf.

131    Prvič, kar zadeva družbo Lead Syria v likvidaciji, je tožeča stranka dokazala, kot je razvidno iz točk od 95 do 97 zgoraj, da je novembra 2011 zapustila to družbo in da je bila ta v likvidaciji, ko so bili sprejeti izpodbijani akti. Zato se Svet ne more sklicevati na udeležbo tožeče stranke v navedeni družbi, da bi dokazal, da je med njo in Mohammedom Makhloufom v času sprejetja navedenih aktov obstajala poklicna povezava.

132    Drugič, tožeča stranka je v zvezi z družbama Cham Holding in Gulfsands Petroleum dokazala, kot je razvidno iz točk 117 in 119 zgoraj, da ob sprejetju izpodbijanih aktov ni imela več interesa v teh družbah. Zato se Svet ne more sklicevati na udeležbo tožeče stranke v navedenih družbah, da bi dokazal, da je med njo in Ramijem Makhloufom v času sprejetja navedenih aktov obstajala poklicna povezava.

133    Na drugem mestu, kar zadeva osebne povezave tožeče stranke s člani družine Makhlouf, je iz članka na spletnem mestu Ayn Almadina razvidno, da je tožeča stranka bratranec Mohammeda Makhloufa, Jamila Muhanna, ki je mati tožeče stranke, pa je sestrična žene Mohammeda Makhloufa. V članku, objavljenem na spletnem mestu Al Khaleej Online, je navedeno, da je tožeča stranka sorodnik Mohammeda Makhloufa.

134    V prvem delu dokumenta WK 985/2021 INIT je pri predstavitvi tožeče stranke in njenih tesnih povezav s sirskim režimom tožeča stranka opisana kot bratranec sorojencev Assad in Makhlouf v svaštvu, saj je njena teta po materini strani žena Mohammeda Makhloufa, ki je oče Ramija Makhloufa in stric predsednika Basharja Al-Assada.

135    Opozoriti je treba tudi, da je Svet v dopisu z dne 12. februarja 2021 ponovno poudaril, da je tožeča stranka povezana z družinama Ramija Makhloufa in predsednika Basharja Al-Assada zaradi poroke njene tete po materini strani z Mohammedom Makhloufom.

136    Najprej, Svet, ki nosi dokazno breme, kot je opozorjeno v točki 72 zgoraj, je predložil le dve objavi s spletnih mest, ki omenjata sorodstveno povezavo med tožečo stranko in družino Makhlouf. V eni od njih, in sicer na spletnem mestu Al Khaleej Online, je navedena sorodstvena povezava le bežno omenjena, ne da bi bila natančneje opisana. Dalje, sorodstvena povezava, omenjena na spletnem mestu Ayn Almadina, in sicer to, da je tožeča stranka bratranec Mohammeda Makhloufa, mati tožeče stranke – Jamila Muhanna – pa sestrična žene Mohammeda Makhloufa, se razlikuje od povezave, navedene v prvem delu dokumenta WK 985/2021 INIT. V zadnjenavedenem je namreč navedeno, da je teta tožeče stranke po materini strani – torej teoretično sestra Jamile Muhanne – poročena z Mohammedom Makhloufom.

137    Zato informacije v dokumentih WK 4069/2019 INIT in WK 985/2021 INIT niso skladne.

138    Poleg tega trditev v dokumentu WK 985/2021 INIT, da je ena od tet tožeče stranke po materini strani poročena z Mohammedom Makhloufom, ni utemeljena in jasna, saj ni podprta z nobenim dokazom in ni navedeno ime žene Mohammeda Makhloufa. Poleg tega ni prepričljiva trditev Sveta, da je z izrazom „teta po materini strani“ lahko mišljena tudi teta matere tožeče stranke. V prvem delu dokumenta je namreč žena Mohammeda Makhloufa jasno opisana kot teta tožeče stranke po materini strani. Svet je v dopisu z dne 12. februarja 2021 brez pridržkov sprejel tako povezavo. Zato zdaj ne more trditi, da bi bila to v resnici lahko teta matere tožeče stranke. Vsekakor je njegova trditev postavljena kot domneva in ni podprta.

139    Nazadnje, trditev Sveta, da sta Ghassan Muhanna in mati tožeče stranke povezana, je kvečjemu domneva, prvič navedena v odgovoru na tožbo. Vsekakor tega ne potrjuje noben dokaz, ki ga je predložil Svet.

140    Poleg tega je Svet predložil sodbo tribunal administratif de Paris (upravno sodišče v Parizu, Francija) z dne 13. septembra 2021 v zvezi s tožečo stranko, da bi dokazal, da je bilo priznano, da je tožeča stranka dejansko družinsko povezana z družinama Makhlouf in Assad.

141    V zvezi s tem je treba opozoriti, da se Svet pri tem na odločbo francoskega sodišča ne sklicuje kot na dokaz v podporo razlogom za uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama, temveč jo je predložil, da bi potrdil opis tožeče stranke, ki ga je podal Splošnemu sodišču. V tem smislu torej ni razloga za dvom o dopustnosti tega dokaza glede na sodno prakso, v skladu s katero je treba zakonitost akta Unije presojati glede na dejanske in pravne okoliščine, ki so obstajale ob sprejetju tega akta (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra 2015, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Komisija, C‑398/13 P, EU:C:2015:535, točka 22 in navedena sodna praksa, in z dne 4. septembra 2015, NIOC in drugi/Svet, T‑577/12, neobjavljena, EU:T:2015:596, točka 112 in navedena sodna praksa).

142    Pri tem je treba opozoriti, da so v skladu s členom 263 PDEU sodišča Unije izključno pristojna za nadzor zakonitosti aktov, ki jih sprejme Svet. Splošno sodišče je torej pristojno, da preuči zakonitost izpodbijanih aktov izključno na podlagi trditev in dokazov, ki so mu jih predložile stranke.

143    Poleg tega je treba opozoriti, da je tribunal administratif de Paris (upravno sodišče v Parizu) ki je odločalo o odločbi francoskega ministra za gospodarstvo in finance z dne 12. februarja 2020 (v nadaljevanju: francoska odločba z dne 12. februarja 2020), odločilo o razlogih za uvrstitev na seznam, kot izhajajo iz aktov iz leta 2019. Predmet tožb je torej drugačen, tako da Splošno sodišče nikakor ne more biti vezano na morebitno pravnomočnost navedene sodbe.

144    V zvezi s tem je iz izpiskov iz sirske matične knjige z dne 25. in 26. aprila 2021, ki jih je predložila tožeča stranka in se nanašajo na njeno družino po materini strani, katerih zanesljivosti in upoštevnosti Svet ni izpodbijal, razvidno, da nobena od tet tožeče stranke po materini strani ni poročena z Mohammedom Makhloufom.

145    Čeprav je res, da se zapis imena in priimka matere tožeče stranke v izpiskih iz sirske matične knjige nekoliko razlikuje od zapisa v drugih dokazih („Jamileh“ namesto „Jamila“ in „Mhanna“ namesto „Muhanna“), je te razlike mogoče pojasniti s prečrkovanjem arabskih imen v latinico.

146    Poleg tega je Svet sam v odgovoru na tožbo navedel, da je Jamila Muhanna mati tožeče stranke. Zato je treba ugotoviti, da se izpiski iz sirske matične knjige dejansko nanašajo na družino tožeče stranke po materini strani. Posledično je treba skleniti, da je tožeča stranka predložila dokaz, da nobena od njenih tet po materini strani ni bila poročena z Mohammedom Makhloufom.

147    Zaradi nedoslednosti v dokazih, ki jih je predložil Svet, in glede na dokumente, ki jih je predložila tožeča stranka, je treba skleniti, da Svet ni dovolj utemeljil razlogov za uvrstitev na seznam na podlagi povezanosti tožeče stranke s člani družine Makhlouf.

2)      Povezave tožeče stranke s člani družine Assad

148    Opozoriti je treba, da dokazi, ki jih je predložil Svet, kažejo, da so povezave tožeče stranke s člani družine Assad zgolj poklicne narave.

149    S spletnega mesta Dawdaa je namreč jasno razvidno, da tožeča stranka ni član družine Assad, vendar ji je blizu zaradi svojih odgovornosti.

150    Poleg tega pristop Sveta ni povsem nedvoumen. Čeprav priznava, da tožeča stranka ni bratranec predsednika Basharja Al-Assada, in je na obravnavi potrdil, da navedeni predsednik nima bratranca z istim imenom kot tožeča stranka, je v odgovoru na tožbo pojasnil, da bi tožečo stranko lahko šteli za bratranca predsednika, ker je Mohammed Makhlouf, ki naj bi bil s tožečo stranko povezan prek poroke z eno od njenih tet po materini strani, stric zadevnega predsednika.

151    V zvezi s tem je treba po eni strani poudariti, da Svet ni formalno upošteval dejstva, da je tožeča stranka bratranec predsednika Basharja Al-Assada, da bi upravičil uvrstitev njenega imena na zadevna seznama. Po drugi strani pa je treba opozoriti, da Svet, kot je bilo ugotovljeno v točki 147 zgoraj, ni pravno zadostno dokazal osebnih povezav tožeče stranke z družino Makhlouf, prek katere naj bi bil povezan z družino Assad.

152    Kar zadeva poklicne povezave med tožečo stranko in člani družine Assad, informacije s spletnih mest Dawdaa, Orient News, Al Khaleej Online in Al Hewar kažejo, da so bile vzpostavljene v naftnem sektorju. V prvem delu dokumenta WK 985/2021 INIT je opisano, da je tožeča stranka izkoristila svoje povezave z Basselom Al-Assadom, najstarejšim sinom Hafeza Al-Assada, ki je umrl 21. januarja 1994, da bi obogatela.

153    Glede na to, da je Bassel Al-Assad umrl leta 1994, je primerno preučiti le povezave tožeče stranke s člani družine Assad prek njenih dejavnosti v naftnem sektorju.

154    V zvezi s tem, prvič, iz člankov na spletnih mestih Al Khaleej Online in Al Hewar izhaja, da je bila tožeča stranka s člani družine Assad povezana prek družbe Lead Syria v likvidaciji. Vendar, kot je bilo ugotovljeno v točki 97 zgoraj, ob sprejetju izpodbijanih aktov tožeča stranka s to družbo ni bila več povezana.

155    Drugič, glede partnerstva med tožečo stranko in Maherjem Al-Assadom v okviru zavezništva „nafta za hrano“ je treba ugotoviti, da je omenjeno le v članku na spletnem mestu Orient News. Vendar pa iz tega edinega dokaza, ki ga Svet poleg tega ni prepričljivo pojasnil niti v svojih pisanjih niti na obravnavi, ni mogoče razbrati, kako je bilo to zavezništvo izvedeno v praksi, in sicer prek katerih subjektov, in kakšne so bile njegove posledice. Takšna pojasnila bi bila potrebna, saj je poleg tega znano, da se izraz „nafta za hrano“ nanaša na program, ki ga je Organizacija združenih narodov vzpostavila med letoma 1996 in 2003 v korist Iraka.

156    Tretjič, objava na spletnem mestu Dawdaa omenja razkol med tožečo stranko in družino Assad zaradi težav v naftnem sektorju, tako da ta dokaz prej kaže na prekinitev povezav med tožečo stranko in družino Assad v tem sektorju.

157    Zato Svet ni predložil sklopa dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki bi potrjevali, da je tožeča stranka poklicno povezana s člani družine Assad zaradi dejavnosti v naftnem sektorju.

158    Poleg tega je v objavi na spletnem mestu Dawdaa navedeno, da je tožeča stranka zaradi svojih odgovornosti še naprej povezana z družino Assad. Vendar pa ni navedeno, za katere odgovornosti gre, in ni pojasnjeno, kako omogočajo vzpostavitev take povezave. Ker poleg tega te informacije niso podprte z drugimi dokazi, je treba ugotoviti, da ne zagotavljajo pravno zadostne utemeljitve obstoja poklicnih povezav med tožečo stranko in člani družine Assad.

159    Iz navedenega izhaja, da Svet ni zadostno utemeljil razlogov za uvrstitev na seznam na podlagi povezanosti tožeče stranke s člani družine Assad.

3)      Sklep o povezavah tožeče stranke s člani družin Makhlouf in Assad

160    Ker Svet ni dokazal, da je tožeča stranka poklicno ali osebno povezana s člani družin Makhlouf in Assad, je treba skleniti, da ni utemeljil razloga za uvrstitev na seznam v zvezi s povezavami tožeče stranke s člani družin Makhlouf in Assad.

c)      Povezanost s sirskim režimom

161    Preveriti je treba, ali je položaj tožeče stranke zadosten dokaz, da podpira sirski režim ali ima koristi od njegovih politik. Tako presojo je treba opraviti tako, da se dokazi ne preučijo ločeno, temveč v okviru, v katerega so umeščeni. Svet namreč izpolni dokazno breme, ki ga nosi, če sodišču Unije predloži vrsto dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki omogočajo, da se dokaže obstoj zadostne povezave med osebo, za katero velja ukrep zamrznitve njenih sredstev, in zadevnim režimom (glej sodbo z dne 9. septembra 2016, Tri-Ocean Trading/Svet, T‑709/14, neobjavljena, EU:T:2016:459, točka 42 in navedena sodna praksa).

162    V skladu z razlogi za uvrstitev na seznam, navedenimi v točkah 41 in 78 zgoraj, je tožeča stranka na podlagi svojega statusa v Siriji delujočega vodilnega poslovneža in svojih povezav s člani družin Makhlouf in Assad sodelovala v sirskem režimu, imela od njega koristi ali ga kako drugače podpirala.

163    Opozoriti je treba, da je Svet uporabil preteklik, da bi navedel, da je tožeča stranka izkoristila sirski režim, ga podpirala in v njem sodelovala. To velja tudi za nemško in špansko različico razlogov za uvrstitev na seznam, v katerih je navedeno, da tožeča stranka „war in dieser Eigenschaft Teil, Nutznießer oder anderweitig Unterstützer des syrischen Regimes“ in „ha participado en el régimen sirio, se ha beneficiado de él o lo ha apoyado“.

164    V angleški različici razlogov za uvrstitev na seznam pa je navedeno, da tožeča stranka „has been participating in, benefiting from or otherwise supporting the Syrian regime“. Uporaba časa „present perfect continuous“ v angleščini nakazuje, da je tožeča stranka sodelovala v sirskem režimu, imela koristi od njega in ga podpirala ter da to še vedno počne.

165    Svet je na vprašanje na obravnavi o času, uporabljenem v različnih jezikovnih različicah razlogov za uvrstitev na seznam, v bistvu odgovoril, da se je treba osredotočiti predvsem na dokaze in različna obdobja, v katerih je obstajala podpora sirskemu režimu.

166    Ugotoviti je treba, da se razlogi, zaradi katerih Svet šteje, da tožeča stranka podpira sirski režim in ima od njega koristi, v bistvu prekrivajo z razlogi, zaradi katerih jo je štel za v Siriji delujočega vodilnega poslovneža in za povezano s člani družin Assad in Makhlouf.

167    V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso ni mogoče izključiti možnosti, da se pri neki osebi razlogi za uvrstitev njenega imena do neke mere prekrivajo v tem smislu, da je mogoče neko osebo opredeliti kot v Siriji delujočega vodilnega poslovneža in hkrati šteti, da ima v okviru svojih dejavnosti koristi od sirskega režima ali da s temi dejavnostmi ta režim podpira. To je razvidno ravno iz tega, da je, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 6 Sklepa 2015/1836, tesna povezanost s sirskim režimom in podpora, ki jo ta režim daje tej kategoriji oseb, eden od razlogov, zaradi katerih se je Svet odločil ustvariti to kategorijo. Vendar pa gre tudi v tem primeru za različna merila (sodba z dne 23. septembra 2020, Kaddour/Svet, T‑510/18, EU:T:2020:436, točka 77). To velja tudi za osebe, povezane s člani družin Makhlouf in Assad, saj je, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 7 Sklepa 2015/1836, moč sedanjega sirskega režima skoncentrirana med vplivnimi člani navedenih družin.

168    Prvič, glede statusa v Siriji delujočega vodilnega poslovneža je treba poudariti, da Svet ni dokazal, da je imela tožeča stranka na dan sprejetja izpodbijanih aktov poslovne interese v Siriji (glej točko 127 zgoraj). Glede njenih povezav s člani družin Makhlouf in Assad Svet tudi ni dokazal, da so obstajale, ko je proti njej sprejel omejevalne ukrepe (glej točko 160 zgoraj). Zato je treba skleniti, da tožeče stranke ni mogoče povezati s sirskim režimom niti zaradi njenih poslovnih dejavnosti v Siriji niti zaradi njenih povezav s člani družin Makhlouf in Assad.

169    Drugič, čeprav so v objavi na spletnem mestu Dawdaa navedene druge odgovornosti, ki jih je tožeča stranka morda izvajala za račun ali v korist sirskega režima, je treba ugotoviti, kot je navedeno v točki 158 zgoraj, da v njej ni navedeno, za katere odgovornosti gre, niti ni pojasnjeno, kako omogočajo povezavo tožeče stranke z navedenim režimom. Ker poleg tega te informacije niso podprte z drugimi dokazi, je treba ugotoviti, da ne potrjujejo povezanosti tožeče stranke s tem režimom.

170    Tretjič, iz informacij na spletnih mestih Al Khaleej Online in Al Hewar je razvidno, da ima sirski režim koristi od družbe Lead Syria v likvidaciji. Po eni strani je bilo v točki 97 zgoraj ugotovljeno, da tožeča stranka ni povezana s to družbo. Po drugi strani pa je tožeča stranka predložila dokaze, iz katerih je razvidno, da navedena družba ne deluje od leta 2012 in da je v likvidaciji od leta 2020, kot je navedeno v točkah 95 in 96 zgoraj, tako da ob odsotnosti nasprotnih dokazov, ki bi jih predložil Svet, ali argumentov, s katerimi bi Svet izpodbijal zanesljivost in upoštevnost teh dokazov, ni mogoče ugotoviti, kako je lahko navedeni režim imel koristi od dejavnosti zadevne družbe.

171    Četrtič, nazadnje, poudariti je treba, da druge informacije iz dokumentov WK 4069/2019 INIT in WK 985/2021 INIT kažejo, da se je tožeča stranka oddaljila od sirskega režima. V objavi na spletnem mestu Aks al Ser je na primer navedeno, da je tožeča stranka po bombardiranju sedeža sirske nacionalne varnosti unovčila svoja finančna sredstva in dvignila denar iz sirskih bank. Kar zadeva objavo na spletnem mestu Dawdaa, se ta nanaša na razkol med tožečo stranko in navedenim režimom. Nazadnje, v prvem delu dokumenta WK 985/2021 INIT je navedeno, da je tožeča stranka izključena iz glavnih finančnih mrež sirskega režima.

172    Iz vsega navedenega izhaja, da Svet ni pravno zadostno dokazal, da je tožeča stranka povezana s sirskim režimom.

6.      Sklep o prvem tožbenem razlogu, ki se nanaša na napake pri presoji

173    Glede na ugotovitve, navedene v točkah 127, 160 in 172 zgoraj, Svet ni pravno zadostno utemeljil razlogov za uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama.

174    Zato je treba prvemu tožbenemu razlogu ugoditi.

175    Ker se prvi tožbeni razlog nanaša le na utemeljenost razlogov za uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama od začetka veljavnosti izpodbijanih aktov, je treba preučiti še drugi in tretji tožbeni razlog, da se preveri, ali imajo ti akti tudi retroaktivni učinek, kot trdi tožeča stranka, ker določajo, da je bila tožeča stranka oseba, za katero so veljali omejevalni ukrepi od 23. avgusta 2011, in če je odgovor pritrdilen, ali je Svet tem aktom zakonito pripisal tak učinek.

D.      Drugi tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj; in tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti

176    V utemeljitev drugega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da Svet ni mogel sprejeti izpodbijanih aktov, ker so neposredno v nasprotju z legitimnim pričakovanjem, ki izhaja iz dejstva, da je ta institucija v zadnjih desetih letih sistematično potrjevala, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

177    V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da se z izpodbijani akti želi nedopustno doseči retroaktivni učinek in da so v nasprotju z načelom pravne varnosti. Po njenem mnenju je ne le zanjo, temveč tudi za tretje osebe, ki so z njo poslovale v dobri veri na podlagi javnih zagotovil Sveta, pomembno, da oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov, ni bila ona.

178    V zvezi z drugim tožbenim razlogom Svet meni, da sodne prakse, na katero se sklicuje tožeča stranka, da bi utemeljila uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj, ni mogoče prenesti na položaj tožeče stranke, ker ta ni upravičenka nobenega akta, ki ga je sprejel Svet. V zvezi s tem meni, da informacije o identiteti osebe, za katero veljajo omejevalni ukrepi, same po sebi ne ustvarjajo subjektivnih pravic.

179    V zvezi s tretjim tožbenim razlogom Svet trdi, da so izpodbijani akti začeli veljati šele dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Tožeča stranka pa ni pojasnila, kako naj bi izpodbijani akti imeli retroaktivni učinek, zlasti ker sredstev v resnici ni mogoče zamrzniti retroaktivno. Zato Svet meni, da tožbeni razlog ni zadosten v smislu člena 21 Statuta Sodišča Evropske unije in ga je treba že iz tega razloga zavrniti.

1.      Dopustnost tretjega tožbenega razloga

180    Svet v bistvu trdi, da je treba tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, zavrniti kot nedopusten, ker tožeča stranka ni jasno pojasnila, kako imajo izpodbijani akti retroaktivni učinek.

181    Opozoriti je treba, da mora tožba v skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in členom 76(d) Poslovnika vsebovati predmet spora, navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov. Ti elementi morajo biti dovolj jasni in natančni, da toženi stranki omogočijo pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da o tožbi po potrebi odloči brez dodatnih podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega izvajanja sodne oblasti je za dopustnost tožbe nujno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji, dosledno in razumljivo povzeti v besedilu same tožbe (glej v tem smislu sklep z dne 28. aprila 1993, De Hoe/Komisija, T‑85/92, EU:T:1993:39, točka 20 in navedena sodna praksa). V tožbi mora biti zato natančno določen tožbeni razlog, na katerem temelji, tako da samo z njegovo abstraktno navedbo zahteve iz Poslovnika niso izpolnjene. Podobno se zahteva pri očitku v utemeljitev tožbenega razloga (glej sodbo z dne 25. marca 2015, Belgija/Komisija, T‑538/11, EU:T:2015:188, točka 131 in navedena sodna praksa; sklep z dne 27. novembra 2020, PL/Komisija, T‑728/19, neobjavljen, EU:T:2020:575, točka 64).

182    V obravnavanem primeru tožeča stranka v bistvu trdi, da imajo izpodbijani akti retroaktivni učinek, ker spreminjajo pravni položaj, v katerem je bila do sprejetja izpodbijanih aktov, in sicer, da ni bila oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

183    To v bistvu izhaja iz točk 59 in 60 tožbe. Tožeča stranka je v točkah 48 in 49 replike dodatno pojasnila vpliv retroaktivnosti izpodbijanih aktov na njen pravni položaj.

184    Ugotoviti je treba, da je Svet odgovoril na trditve tožeče stranke ne le v odgovoru na tožbo, temveč tudi v dupliki. Poleg tega Svet v dupliki meni, da trditve tožeče stranke ne odražajo natančno okoliščin zadeve, s čimer se je opredelil do utemeljenosti tožbenega razloga in ne več do njegove nedopustnosti. Nazadnje, Splošno sodišče lahko preuči ta tožbeni razlog, ki je za to dovolj dobro pojasnjen.

185    Tretji tožbeni razlog je torej dovolj jasen v skladu z zahtevami Statuta Sodišča Evropske unije in Poslovnika ter je zato dopusten.

2.      Utemeljenost drugega in tretjega tožbenega razloga

186    V skladu s sodno prakso je namen načela pravne varnosti, katerega logična posledica je načelo varstva legitimnih pričakovanj, zagotoviti predvidljivost pravnih položajev in razmerij, ki jih ureja pravo Unije. Za to je pomembno, da institucije Unije spoštujejo nedotakljivost aktov, ki so jih sprejele in ki vplivajo na pravni in dejanski položaj pravnih subjektov, tako da lahko te akte spremenijo le ob upoštevanju pravil o pristojnosti in postopkovnih pravil (sodba z dne 4. maja 2016, Andres in drugi/ECB, T‑129/14 P, EU:T:2016:267, točka 35).

187    V obravnavanem primeru tožeča stranka meni, da sta bili z izpodbijanimi akti kršeni tako načelo varstva legitimnih pričakovanj kot načelo pravne varnosti, ker je bilo z njimi ugotovljeno, da je bilo njeno ime od 23. avgusta 2011 uvrščeno na zadevna seznama, medtem ko Svet od sprejetja aktov iz leta 2011 do sprejetja izpodbijanih aktov ni štel, da je tožeča stranka oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

188    Da bi se ugotovilo, ali so bili izpodbijani akti sprejeti v nasprotju s tema načeloma, je treba torej najprej preučiti njihove učinke in preveriti, ali imajo, kot trdi tožeča stranka in v nasprotju s trditvami Sveta, retroaktivni učinek, ker ugotavljajo, da je bila tožeča stranka navsezadnje vedno oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov, in to od sprejetja aktov iz leta 2011.

a)      Retroaktivnost izpodbijanih aktov

189    V sodni praksi je priznano, da je retroaktivnost akta lahko izrecno določena v aktu, lahko pa izhaja tudi iz njegove vsebine (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 1991, Crispoltoni, C‑368/89, EU:C:1991:307, točka 17).

190    Izpodbijani akti ne vsebujejo nobene izrecne določbe, ki bi določala retroaktivno uporabo njihovih učinkov. Zato je treba preveriti, ali imajo zaradi svoje vsebine retroaktivni učinek.

191    Na prvem mestu, v zvezi z aktoma iz leta 2021 je treba najprej opozoriti, da je v uvodni izjavi 2 teh aktov navedeno, da je treba posodobiti informacije o osebi, katere ime je uvrščeno na zadevna seznama, v tem primeru o osebi iz vrstice 36. Zato ne gre za akta prve ali ponovne uvrstitve na seznam, temveč za akta, ki naj bi bila nadaljevanje prejšnjih aktov, ki ju spreminjata.

192    Dalje, opozoriti je treba, da se besedilo v navednicah v Prilogi k aktoma iz leta 2021, začne s številko 36 in konča z datumom prve uvrstitve na seznam, in sicer 23. avgustom 2011. Celotna vrstica 36 je torej nadomeščena z zadevnim besedilom. V nasprotju s trditvijo Sveta je bilo torej v aktih iz leta 2021 dejansko navedeno, da je bil datum prve uvrstitve imena tožeče stranke na zadevna seznama 23. avgust 2011.

193    Nazadnje, za oceno retroaktivnega učinka aktov iz leta 2021 je treba tudi primerjati položaj, ki je obstajal pred njunim sprejetjem, s položajem, ki je obstajal po njunem sprejetju. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da sta bila akta iz leta 2021 sprejeta po tem, ko je Svet ugotovil, da je storil napako glede identitete osebe iz vrstice 36 zadevnih seznamov in tožeče stranke. To je razvidno iz dopisa z dne 12. februarja 2021, v katerem navaja, da „The Council considers, after reviewing the information on its file, that [the applicant] is indeed the person listed under entry no 36 in the annexes to the [Decision 2013/255 and Regulation No 36/2012]“ (Svet po pregledu informacij iz spisa meni, da je tožeča stranka dejansko oseba, vpisana v vrstico 36 seznamov v prilogah k Sklepu 2013/255 in Uredbi št. 36/2012), in s katerim je zastopnikom tožeče stranke določil rok, v katerem lahko predložijo pripombe svoje stranke glede novih razlogov za uvrstitev na seznam, ki jih namerava sprejeti v zvezi z njo in ki so dejansko navedeni v aktih iz leta 2021.

194    Iz tega sledi, da imata akta iz leta 2021 s spremembo vrstice 36 zadevnih seznamov, tako da je jasno, da se sprememba nanaša na tožečo stranko, in ob upoštevanju okvira njunega sprejetja retroaktivni učinek na pravni položaj tožeče stranke.

195    To potrjuje tudi namera Sveta, ki jo je ponovil v odgovoru na tožbo in na obravnavi, da z aktoma iz leta 2021 odpravi zmedo glede identitete tožeče stranke.

196    Ugotovitve iz točke 194 zgoraj z argumenti Sveta ni mogoče ovreči.

197    Prvič, Svet trdi, da akta iz leta 2021 nimata retroaktivnega učinka, ker sredstev ni mogoče zamrzniti retroaktivno.

198    Načeloma je sredstva osebe ali subjekta res mogoče zamrzniti le za prihodnost, tako kot je mogoče omejitve vstopa na ozemlje držav članic uvesti le za prihodnost. Po eni strani pa se v obravnavanem primeru z omejevanjem učinkov aktov iz leta 2021 zgolj na zamrznitev sredstev in gospodarskih virov tožeče stranke oziroma na omejitev vstopa na ozemlje držav članic napačno ne upoštevajo učinki, ki jih je sprejetje teh aktov imelo na njen splošni pravni položaj ter zlasti na njen ugled in dobro ime.

199    V tem smislu je bilo že priznano, da imajo omejevalni ukrepi precejšnje negativne posledice ter pomembno vplivajo na pravice in svoboščine zadevnih oseb. Poleg zamrznitve sredstev ali omejitev vstopa na ozemlje držav članic kot takih, ki s svojim širokim obsegom motijo tako poklicno kot družinsko življenje zadevnih oseb, je treba upoštevati tudi stigmo in nezaupanje, ki spremljata javno označitev zadevnih oseb kot povezanih s sirskim režimom (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 6. junija 2013, Ayadi/Komisija, C‑183/12 P, neobjavljena, EU:C:2013:369, točka 68).

200    Vendar Svet s tem, da je z aktoma iz leta 2021 ugotovil, da je bilo ime tožeče stranke uvrščeno na zadevna seznama od sprejetja aktov iz leta 2011, potrjuje, da je bila tožeča stranka od tega datuma povezana s sirskim režimom in da je izvedla različna dejanja, ki so upravičevala vpis in ohranitev njenega imena od takrat. Taka trditev zadošča za retroaktivno spremembo pravnega položaja tožeče stranke, ki presega zgolj zamrznitev njenih sredstev.

201    Po drugi strani pa v obravnavanem primeru ni mogoče trditi, da akta iz leta 2021 nista imela nobenega retroaktivnega učinka na zamrznitev sredstev tožeče stranke. Kot je Svet v bistvu navedel na obravnavi, je bil namreč eden od ciljev sprejetja aktov iz leta 2021 pojasniti položaj tožeče stranke, ki je obstajal pred njunim sprejetjem, zlasti zaradi obstoja francoske odločbe z dne 12. februarja 2020, s katero so bila na podlagi aktov iz leta 2019 zamrznjena sredstva tožeče stranke. Čeprav tehnično ni mogoče zamrzniti sredstev v preteklosti, je mogoče zamrznitev sredstev v preteklosti potrditi s spremembo pravnega položaja zadevne osebe, ki je obstajal v tistem času. Zato sta akta iz leta 2021 s potrditvijo, da je bila tožeča stranka od 23. avgusta 2011 dejansko oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov, retroaktivno spremenila njen pravni položaj, tako da je ustrezal tistemu, ki je omogočil nastanek učinkov francoske odločbe z dne 12. februarja 2020.

202    Drugič, Svet je v dupliki in na obravnavi potrdil, da je dokument WK 4069/2019 INIT, s katerim so se prav tako utemeljevali razlogi za uvrstitev na seznama iz aktov iz leta 2019, že vseboval fotografije tožeče stranke, na podlagi katerih jo je bilo mogoče jasno identificirati. Zato so po njegovem mnenju za tožečo stranko že leta 2019 veljali omejevalni ukrepi.

203    Kljub temu je trditev Sveta, da so za tožečo stranko omejevalni ukrepi veljali že leta 2019, v nasprotju z dejstvom, da je Svet s popravkom iz leta 2019 nameraval spremeniti arabsko ime osebe iz vrstice 36 zadevnih seznamov, da bi ustrezalo arabskemu imenu iz aktov iz leta 2011, kakor sta bila spremenjena z aktoma iz novembra 2011. Na podlagi tega je treba sklepati, da je Svet ob sprejetju aktov iz leta 2019 še vedno menil, da tožeča stranka, katere arabsko ime se razlikuje od imena v navedenem popravku, ni oseba, vpisana v navedeno vrstico. Poleg tega je to še vedno veljalo, ko sta bila sprejeta Sklep 2020/719 in Izvedbena uredba 2020/716, v katerih je navedeno isto arabsko ime.

204    Zato tudi če bi dokument WK 4069/2019 INIT, ki utemeljuje razloge za uvrstitev na seznama iz aktov iz leta 2019, vseboval informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče tožečo stranko identificirati kot osebo iz vrstice 36 zadevnih seznamov, ostaja dejstvo, da je Svet ob sprejetju teh aktov in do sprejetja aktov iz leta 2021 menil, da tožeča stranka ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov. S sprejetjem aktov iz leta 2021 je Svet nameraval popraviti svojo napako z jasno ugotovitvijo, da je tožeča stranka dejansko oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov, in to od 23. avgusta 2011.

205    Zato Svet ne more trditi, da bi bilo treba – razen njegove napake – za tožečo stranko šteti, da so zanjo že pred sprejetjem aktov iz leta 2021 veljali omejevalni ukrepi. Tak pravni položaj poleg tega ni v skladu z dejanskim stanjem, saj je, kot izhaja iz dopisov švicarskega državnega sekretariata za gospodarske zadeve z dne 2. novembra 2011 in 21. aprila 2015, priloženih tožbi, švicarska banka, pri kateri je imela tožeča stranka račune, sprostila sredstva, ki jih je zamrznila po sprejetju aktov iz leta 2011 in poznejših aktov, glede na prejeta zagotovila, da tožeča stranka ni oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov.

206    Poleg tega je Svet na obravnavi navedel, da je po prejemu dopisa z dne 23. junija 2020 opravil preiskavo, da bi pridobil dodatne informacije o tožeči stranki. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je tožeča stranka poslala ta dopis, da bi od Sveta dobila potrditev, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov. Tožeča stranka je to potrditev potrebovala zaradi francoske odločbe z dne 12. februarja 2020, s katero so bile banke v Franciji pozvane, naj zamrznejo njena sredstva. Kot je razvidno iz dopisa z dne 12. februarja 2021 in kot je nesporno med strankama, je Svet svojo napako ugotovil, ko je od francoskih organov dobil dodatne informacije, ki jih je povzel v dokumentu WK 985/2021 INIT.

207    Tako je Svet s sprejetjem aktov iz leta 2021 dejansko želel spremeniti pravni položaj tožeče stranke, ki je obstajal do takrat, in sicer, da ni oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov. S tema aktoma je Svet želel tožečo stranko z gotovostjo identificirati kot osebo, katere ime je bilo 23. avgusta 2011 vpisano v to vrstico, in je zato od tega datuma ugotovil povezavo med njo in delovanjem sirskega režima, ki ga je Unija želela obsoditi s sprejetjem ureditve omejevalnih ukrepov.

208    Zato imata akta iz leta 2021 retroaktivni učinek.

209    Na drugem mestu, v zvezi z aktoma o ohranitvi iz leta 2022 je treba poudariti, da je bil, kot izhaja iz uvodne izjave 3 Sklepa 2022/849, namen teh aktov, kar zadeva tožečo stranko, zgolj podaljšati omejevalne ukrepe, sprejete zoper njo, do 1. junija 2023.

210    Poleg tega je treba ugotoviti, da je Svet šele ob sprejetju aktov iz leta 2021 poskušal pojasniti položaj osebe, navedene v vrstici 36 zadevnih seznamov, da bi navedel, da je to dejansko tožeča stranka. Drugače povedano, šele ta akta pomenita spremembo dotedanjega stališča Sveta. Nasprotno pa je cilj aktov o ohranitvi iz leta 2022 le ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih. V tem smislu ni mogoče šteti, da je Svet nameraval popraviti napako, ki jo je storil ob sprejetju teh aktov.

211    Zato akta o ohranitvi iz leta 2022 nimata retroaktivnega učinka, tako da je treba drugi in tretji tožbeni razlog v zvezi z njima zavrniti.

b)      Kršitev načel pravne varnosti in legitimnega pričakovanja

212    Opozoriti je treba, da po splošnem pravilu načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da bi bila časovna veljavnost akta Unije v izhodišču določena na datum, preden je ta akt objavljen, čeprav je lahko izjemoma drugače, če to zahteva cilj, ki je v splošnem interesu, in če je zagotovljeno dolžno spoštovanje legitimnih pričakovanj zadevnih oseb ter če iz besedila, ciljev ali sistematike zadevnih pravil Unije jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek (glej sodbo z dne 19. marca 2009, Mitsui & Co. Deutschland, C‑256/07, EU:C:2009:167, točka 32 in navedena sodna praksa).

213    Ker je bilo v točki 208 zgoraj ugotovljeno, da je iz vsebine in namena aktov iz leta 2021 jasno razvidno, da imata retroaktivni učinek, je treba preveriti, ali sta izpolnjena druga dva pogoja, ki ju za priznanje retroaktivnosti aktov Unije določa sodna praksa, navedena v točki 212 zgoraj.

214    Zato je treba preučiti, ali je na eni strani cilj v splošnem interesu zahteval retroaktivnost aktov iz leta 2021 in ali so bila na drugi strani legitimna pričakovanja tožeče stranke ustrezno spoštovana.

1)      Obstoj splošnega interesa

215    V zvezi z obstojem splošnega interesa javnega reda se Svet v bistvu sklicuje na dejstvo, da omejevalni ukrepi uresničujejo cilje splošnega interesa, zlasti cilje krepitve in podpore človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Svet je v svojih pisanjih in na obravnavi trdil tudi, da je s sprejetjem aktov iz leta 2021 in pojasnitvijo položaja tožeče stranke pred njunim sprejetjem zagotovil pravno varnost.

216    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je sodišče Unije priznalo, da prevladujoč pomen ohranjanja mednarodnega miru in varnosti upravičuje sprejetje omejevalnih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2014, Ezz in drugi/Svet, T‑256/11, EU:T:2014:93, točka 191).

217    Poleg tega, kot še trdi tožeča stranka, načelo pravne varnosti zahteva, da je mogoče jasno ugotoviti, za koga veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je sprejela Unija, in za koga ne. Smernice Sveta z dne 4. maja 2018 z naslovom „Najboljše prakse EU za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov“ poudarjajo pomen prav te zahteve.

218    Le če so osebe in subjekti jasno identificirani, je namreč mogoče zagotoviti pravno varnost in polni učinek sprejetih omejevalnih ukrepov ter s tem doseganje ciljev iz točke 216 zgoraj.

219    V takih okoliščinah in glede na to, da se nacionalni organi držav članic pri odločanju o zamrznitvi sredstev oseb in subjektov opirajo na akte, ki jih sprejme Svet, je treba priznati, da je legitimno in potrebno, da lahko Svet popravi napako, ki jo je storil glede identitete osebe, in tako pojasni položaj osebe ali subjekta. To namreč pomaga zagotoviti doseganje ciljev omejevalnih ukrepov, saj upravnim organom in tretjim osebam omogoča, da jasno vedo, za koga veljajo omejevalni ukrepi, zadevni osebi ali subjektu pa omogoča, da izpodbija akte, ki se nanašajo nanj.

2)      Obstoj legitimnega pričakovanja tožeče stranke

220    Na prvem mestu, poudariti je treba, da se tožeča stranka v nasprotju s trditvami Sveta ne sklicuje toliko na kršitev svojega legitimnega pričakovanja zaradi dejstva, da je Svet z aktoma iz leta 2021 zoper njo sprejel omejevalne ukrepe, temveč zaradi dejstva, da je Svet s sprejetjem aktov iz leta 2021 potrdil, da je dejansko oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov, in to že od sprejetja aktov iz leta 2011.

221    V tem smislu tožeča stranka ne trdi, da Svet nikoli ni imel pravice uvrstiti njenega imena na zadevna seznama, temveč trdi, da Svet po tem, ko je deset let potrjeval, da ni oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov, ni mogel trditi nasprotnega.

222    S tem se položaj tožeče stranke razlikuje od zadev, v katerih sta bili izdani sodbi z dne 29. novembra 2018, National Iranian Tanker Company/Svet (C‑600/16 P, EU:C:2018:966), in z dne 3. maja 2016, Iran Insurance/Svet (T‑63/14, neobjavljena, EU:T:2016:264), na kateri se sklicuje Svet in v katerih sta Sodišče oziroma Splošno sodišče v bistvu navedla, da razglasitev ničnosti omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejel Svet zoper osebo ali subjekt, s strani sodišča Unije ne more ustvariti legitimnega pričakovanje te osebe ali subjekta, da Svet v skladu z ničnostno sodbo v prihodnosti ne more sprejeti sklepa o njegovi ponovni uvrstitvi na seznam (sodba z dne 29. novembra 2018, National Iranian Tanker Company/Svet, C‑600/16 P, EU:C:2018:966, točka 51; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 3. maja 2016, Iran Insurance/Svet, T‑63/14, neobjavljena, EU:T:2016:264, točki 152 in 153).

223    Na drugem mestu, stranki se ne strinjata, ali se lahko tožeča stranka v obravnavnem primeru sklicuje na načelo varstva legitimnih pričakovanj.

224    Medtem ko tožeča stranka na podlagi sodne prakse o umiku upravnih aktov meni, da je upravičenec aktov, ki jih je sprejel Svet in s katerimi je ta potrdil, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov, Svet temu nasprotuje in meni, da se sodna praksa, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne uporablja za dejansko stanje v obravnavani zadevi.

225    V zvezi s tem je treba po eni strani opozoriti, da je načelo varstva legitimnih pričakovanj splošno načelo prava Unije, ki ga mora Svet spoštovati (glej v tem smislu sodbo z dne 10. decembra 2015, Veloserviss, C‑427/14, EU:C:2015:803, točki 29 in 30).

226    Po drugi strani pa iz sodne prakse, navedene v točki 212 zgoraj, izhaja, da je spoštovanje legitimnega pričakovanja eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi akt Unije lahko imel retroaktivni učinek v skladu z načelom pravne varnosti.

227    Nazadnje, v skladu s sodno prakso se pogoji iz sodne prakse v zvezi z obstojem natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil za ugotovitev obstoja legitimnega pričakovanja nanašajo le na položaj, v katerem se posameznik nahaja, ko se akt zanj uporablja s takojšnjim učinkom, in ne z retroaktivnim učinkom (glej v tem smislu sodbo z dne 10. novembra 2010, UUNT/Simões Dos Santos, T‑260/09 P, EU:T:2010:461, točka 64). To je utemeljeno z dejstvom, da ker je retroaktivnost akta Unije dovoljena le v izjemnih primerih, od posameznika ni mogoče zahtevati, da dokaže, da je prejel zagotovila, da se njegov pravni položaj ne bo spremenil retroaktivno.

228    Zato v nasprotju s trditvijo Sveta za sklicevanje na varstvo legitimnih pričakovanj ni nujno, da je bila tožeča stranka naslovnik aktov, na podlagi katerih so nastale subjektivne pravice.

229    Svet se v podporo svojemu stališču ne more sklicevati na sodbo z dne 14. septembra 2017, Petrea (C‑184/16, EU:C:2017:684, točka 31 in naslednje), in na sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi Petrea (C‑184/16, EU:C:2017:324, točka 61 in naslednje).

230    V navedeni zadevi je bilo Sodišče zaprošeno za predhodno odločanje o tem, ali je bilo s preklicem potrdila o prijavi iz člena 8(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46) lahko kršeno načelo varstva legitimnih pričakovanj osebe, na katero je bilo tako potrdilo naslovljeno.

231    Sodišče je v bistvu s potrditvijo stališča generalnega pravobranilca M. Szpunarja odločilo, da ugotovitveni akt, kot je potrdilo o prijavi, sam po sebi ne more biti podlaga za legitimno pričakovanje zadevne osebe glede pravice do prebivanja na ozemlju zadevne države članice (sodba z dne 14. septembra 2017, Petrea, C‑184/16, EU:C:2017:684, točka 35).

232    Po analogiji Svet meni, da imajo informacije o identiteti osebe, na katero se nanaša uvrstitev v zadevna seznama, le ugotovitveno vrednost in kot take ne morejo ustvariti subjektivnih pravic.

233    Pri tem Svet izhaja iz napačne predpostavke, da je za uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj vedno potrebno sprejetje aktov, na podlagi katerih so nastale subjektivne pravice. Vendar ta pogoj ne izhaja iz sodne prakse niti konkretno iz sodbe z dne 14. septembra 2017, Petrea (C‑184/16, EU:C:2017:684). Čeprav je Sodišče v navedeni sodbi navedlo, da potrdilo o prijavi samo po sebi ne more povzročiti legitimnega pričakovanja zadevne osebe, saj gre za ugotovitveni akt, je treba opozoriti, da je v točki 36 navedene sodbe dodalo, da poleg tega v postopku v glavni stvari nobena od okoliščin, opisanih v predložitveni odločbi, ne omogoča ugotovitve, da so pristojni organi pri zadevni osebi vzbudili pričakovanja glede njene pravice do prebivanja zaradi natančnih zagotovil, ki naj bi ji jih podali. Iz tega izhaja, da Sodišče nikakor ni izključilo možnosti, da je zadevna oseba od pristojnih organov lahko prejela zagotovila v kakršni koli obliki, ki bi pri njej lahko vzbudila določena pričakovanja, temveč je dopustilo obstoj take možnosti in preverilo, ali je bila v obravnavani zadevi uresničena.

234    Na tretjem mestu, preučiti je torej treba, ali je Svet spoštoval legitimna pričakovanja tožeče stranke.

235    V zvezi s tem je treba iz sodne prakse, navedene v točki 227 zgoraj, razbrati, da tožeči stranki ni treba dokazati, da je prejela natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki bi lahko dokazovala obstoj njenega legitimnega pričakovanja, da Svet ne bo sprejel aktov z retroaktivnim učinkom, temveč mora sodišče preveriti, ali sta bila akta iz leta 2021 sprejeta ob spoštovanju legitimnih pričakovanj tožeče stranke.

236    Pri tej analizi je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera.

237    Iz dopisov z dne 28. oktobra 2011, 15. novembra 2011 in 6. maja 2013, ki jih je Svet poslal zastopnikom tožeče stranke, ter iz ugovora nedopustnosti, ki ga je Svet vložil v zadevi, v kateri je bil izdan sklep z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266), izhaja, da je Svet brez pridržkov potrdil, da tožeča stranka ni oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov. To je bilo potrjeno s sprejetjem aktov iz novembra 2011 ter popravkov iz leta 2013 (glej točko 24 zgoraj) in 2019. V zvezi s tem je treba poudariti, da Svet od zastopnikov tožeče stranke ni nikoli zahteval več identifikacijskih podatkov o njej in da ne trdi, da mu je tožeča stranka zamolčala podatke. Drugače povedano, Svet do pošiljanja dopisa z dne 12. februarja 2021 ni izrazil dvoma, da tožeča stranka ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

238    Svet je zato tožeči stranki večkrat zatrdil, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

239    Svet v zvezi s tem trdi, da ima vsaka ugotovitev o identiteti osebe, za katero veljajo omejevalni ukrepi, le ugotovitveno vrednost, ter poskuša vzpostaviti analogijo med tem položajem in položajem v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 25. januarja 2017, Almaz-Antey Air and Space Defence/Svet (T‑255/15, neobjavljena, EU:T:2017:25, točki 38 in 39). Vendar je moralo Splošno sodišče v zadnjenavedeni zadevi odločati o dopustnosti zahtevkov za prilagoditev predlogov, ki jih je tožeča stranka vložila v zvezi z dopisom, ki ga je poslal Svet in v katerem je navedel, da potrjuje svoje stališče, da tožeča stranka še naprej izpolnjuje merila iz Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16), in iz Uredbe Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 6), ter da je treba omejevalne ukrepe v zvezi z njo ohraniti. Navedene zahtevke za prilagoditev je zavrglo kot nedopustne, pri čemer je ugotovilo, da je bila z zadevnim dopisom le potrjena ocena Sveta in da ni bil njegov namen nadomestiti ali spremeniti razlogov za uvrstitev na seznam iz Sklepa Sveta (SZVP) 2015/432 z dne 13. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/145 (UL 2015, L 70, str. 47) in podaljšanju zadevnih omejevalnih ukrepov do 15. septembra 2015 ter iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/427 z dne 13. marca 2015 o izvajanju Uredbe št. 269/2014 (UL 2015, L 70, str. 1).

240    V obravnavanem primeru tožeča stranka ne predlaga razglasitve ničnosti dopisov, ki ji jih je poslal Svet, temveč se nanje sklicuje, da bi dokazala, da je Svet pri njej vzbudil legitimno pričakovanje, da je ta institucija ne šteje za osebo, navedeno v vrstici 36 zadevnih seznamov. Tudi če bi torej zadevni dopisi le potrjevali različne akte, ki jih je sprejel Svet, ostaja dejstvo, da so skupaj s temi akti prispevali k utemeljenemu pričakovanju tožeče stranke, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov. Tako je lahko tožeča stranka zaradi kombinacije teh dopisov, ki potrjujejo ali napovedujejo akte, ki jih je sprejel Svet, in izjemnosti retroaktivnosti aktov Unije legitimno pričakovala, da ne bo retroaktivno povezana z osebo, navedeno v vrstici 36 zadevnih seznamov.

241    Iz navedenega izhaja, da Svet s sprejetjem omejevalnih ukrepov zoper tožečo stranko z retroaktivnim učinkom ni spoštoval njenih legitimnih pričakovanj.

242    Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti z drugimi trditvami Sveta.

243    Na prvem mestu, Svet meni, da vsaka ugotovitev o identiteti osebe, uvrščene na seznam, temelji na dejanskih elementih iz spisa, ki Svetu in organom, ki izvajajo omejevalne ukrepe, omogočajo identifikacijo osebe, ki je uvrščena na seznam. Drugače povedano, Svet meni, da se lahko njegovo stališče glede identitete osebe spremeni glede na informacije, s katerimi razpolaga.

244    Po eni strani je res, da lahko Svet pravno zadostno ugotovi identiteto oseb in subjektov, v zvezi s katerimi sprejme omejevalne ukrepe (glej sodbo z dne 9. septembra 2016, Tri Ocean Energy/Svet, T‑719/14, neobjavljena, EU:T:2016:458, točka 30 in navedena sodna praksa). Pri tem je sodišče Unije upoštevalo, da je v državi v državljanski vojni z avtoritarnim režimom težko pridobiti natančnejše dokaze. V takih okoliščinah je treba priznati, da lahko Svet na podlagi razpoložljivih dokazov spremeni svoje mnenje o identiteti osebe ali subjekta.

245    Po drugi strani je treba, kot je navedeno v točki 219 zgoraj, priznati možnost, da Svet popravi napako, ki jo je storil glede identitete osebe, in mu tako omogočiti, da pojasni položaj osebe ali subjekta.

246    Vendar pa pravico, ki je Svetu priznana v točki 219 zgoraj, spremljajo omejitve, in sicer spoštovanje načela varstva legitimnih pričakovanj, ki jih je treba še toliko bolj upoštevati, ker posledice omejevalnih ukrepov za pravni položaj zadevnih oseb in subjektov niso zanemarljive.

247    V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora Svet v skladu s sodno prakso, tudi če omejevalni ukrepi ne pomenijo kazenske sankcije, v skladu s sodno prakso iz točk 70 in 71 zgoraj pravno zadostno ugotoviti identiteto oseb in subjektov, zoper katere sprejme omejevalne ukrepe. To je pomembno, ker je na področju omejevalnih ukrepov pravno zadostna identifikacija naslovnikov aktov s strani Sveta predpogoj za njihovo uvrstitev na seznam in konkretno preučitev spornih dejstev (glej v tem smislu sodbo z dne 16. decembra 2020, Haikal/Svet, T‑189/19, neobjavljena, EU:T:2020:607, točka 102).

248    Poleg tega bi bilo treba tovrstne napake omejiti na najmanjšo možno mero, sicer bi bil polni učinek omejevalnih ukrepov oslabljen in bi bil ogrožen cilj pravne ureditve, ki jo je vzpostavila Unija, in sicer izvajanje pritiska na sirski režim s preprečevanjem njegovega financiranja.

249    Čeprav ima Svet pravico, da retroaktivno popravi napako, ki jo je storil pri identifikaciji osebe, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, ne sme ukrepati brez spoštovanja načela varstva legitimnih pričakovanj. Zato je treba njegovo trditev zavrniti.

250    Na drugem mestu, Svet navaja, da njegova napačna predstava o identiteti osebe, navedene v vrstici 36 zadevnih seznamov, ni temeljila na pomanjkanju informacij o identiteti te osebe, temveč na pomanjkanju informacij o identiteti tožeče stranke.

251    Vendar tudi če bi se bilo treba strinjati s trditvijo Sveta, ta ne navaja nobenega dopisa, ki bi bil poslan zastopnikom tožeče stranke zaradi pojasnitve položaja. Glede na dejstvo, da je v obravnavanem primeru švicarska banka leta 2011 in ponovno leta 2015 začasno zamrznila sredstva tožeče stranke, kot je navedeno v točki 205 zgoraj, bi moral Svet že takrat uporabiti sredstva, ki jih je imel na voljo, da bi razjasnil položaj, če je menil, da nima zadostnih informacij o identiteti tožeče stranke. Na koncu, Svet je šele po prejemu dopisa z dne 23. junija 2020, s katerim je bil obveščen, da je francoski minister za gospodarstvo in finance sprejel francosko odločbo z dne 12. februarja 2020 o zamrznitvi sredstev tožeče stranke v Franciji, zahteval dodatne informacije.

252    Poleg tega Svet zaradi sprejetja te odločbe francoskih organov ne more utemeljeno trditi, da je napaka, ki jo je storil, ugodna za tožečo stranko, ker do sprejetja aktov iz leta 2021 noben omejevalni ukrep ni imel učinka. Ne le, da je to delno netočno, saj so francoski organi na podlagi aktov iz leta 2019 dejansko zamrznili sredstva, ki jih je tožeča stranka imela v Franciji, temveč predvsem zaradi napake, ki jo je storil Svet in je pri tožeči stranki vzbudila legitimno pričakovanje, da ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov, ta v obdobju desetih let pred sprejetjem aktov iz leta 2021 ni vložila tožbe za razglasitev ničnosti različnih aktov, s katerimi je bilo njeno ime uvrščeno na sezname in ohranjeno na njih. Poleg tega možnost, da bi tožeča stranka vložila tožbo, če bi vedela, da zanjo veljajo akti, sprejeti pred akti iz leta 2021, v obravnavanem primeru ni zgolj hipotetična, saj je vložila tožbo zoper akta iz leta 2011 in redno pisala Svetu, da bi dobila potrditev, da ni oseba iz vrstice 36 zadevnih seznamov.

253    Trditev Sveta je torej treba zavrniti.

254    Posledično je treba priznati kršitev legitimnega pričakovanja tožeče stranke in kršitev načela pravne varnosti ter zato ugoditi drugemu in tretjemu tožbenemu razlogu.

E.      Peti tožbeni razlog: kršitev pravnomočnosti

255    Tožeča stranka v bistvu trdi, da je bilo o vprašanju identitete osebe iz vrstice 36 zadevnih seznamov odločeno s sklepom z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266). Poleg tega navaja, da je Splošno sodišče to odločbo izdalo na izrecno zahtevo Sveta, čeprav je zadevo vložila pri Splošnem sodišču, da bi bilo tretjim osebam pojasnjeno, da zanjo ne veljajo omejevalni ukrepi. Po njenem mnenju Svet s sprejetjem izpodbijanih aktov tega ne more izpodbijati.

256    Svet meni, da lahko pravnomočnost odločbe sodišča Unije o zavrnitvi prejšnje tožbe le prepreči dopustnost druge tožbe. Zato naj bi bilo treba zavrniti trditve tožeče stranke o pravnomočnosti odločbe o dopustnosti v okviru postopka iz leta 2011, s katerimi želi preprečiti Splošnemu sodišču, da bi vsebinsko obravnavalo to zadevo.

257    Opozoriti je treba, da je načelo pravnomočnosti pomembno tako v pravnem redu Unije kot v nacionalnih pravnih redih. Za zagotovitev stabilnosti prava in pravnih razmerij ter učinkovitega izvajanja sodne oblasti je namreč pomembno, da sodnih odločb, ki so postale pravnomočne po tem, ko so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ali po tem, ko so se iztekli roki zanje, ni več mogoče izpodbijati (sodba z dne 30. septembra 2003, Köbler, C‑224/01, EU:C:2003:513, točka 38).

258    Glavni cilj je preprečiti soobstoj nasprotujočih si ali celo nezdružljivih odločb v pravnem redu Unije. Zato je tožba nedopustna zaradi pravnomočnosti prejšnje sodbe, s katero je bilo odločeno o tožbi med istima strankama, o istem predmetu in na podlagi istega razloga (sodbe z dne 19. septembra 1985, Hoogovens Groep/Komisija, 172/83 in 226/83, EU:C:1985:355, točka 9; z dne 5. junija 1996, NMB France in drugi/Komisija, T‑162/94, EU:T:1996:71, točka 37, in z dne 25. junija 2010, Imperial Chemical Industries/Komisija, T‑66/01, EU:T:2010:255, točka 197).

259    V tem smislu pravnomočnost ne zajema le izreka sodne odločbe, temveč tudi njeno obrazložitev, ki predstavlja njeno bistveno podlago, kolikor je potrebna za določitev točnega pomena izreka sodbe (glej v tem smislu sodbi z dne 3. oktobra 2000, Industrie des poudres sphériques/Svet, C‑458/98 P, EU:C:2000:531, točka 81, in z dne 1. julija 2009, ThyssenKrupp Stainless/Komisija, T‑24/07, EU:T:2009:236, točki 113 in 140).

260    V obravnavanem primeru sta stranki v sporu glede obsega, ki ga je treba pripisati pravnomočnosti sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266).

261    Poudariti je treba, da v obravnavanem primeru ne gre za ugotavljanje nedopustnosti tožbe zoper akte, katerih zakonitost je delno ali v celoti preverilo Splošno sodišče, temveč za ugotavljanje, ali je bil Svet pri sprejetju izpodbijanih aktov zavezan s sklepom z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266).

262    V zvezi s tem, kot je bilo opozorjeno v točki 58 zgoraj, se s to tožbo ne predlaga razglasitev ničnosti aktov iz leta 2011, temveč le izpodbijanih aktov, sprejetih 6. maja 2021 in 30. maja 2022.

263    Ker pa imata akta iz leta 2021 retroaktivni učinek in ker je v aktih o ohranitvi iz leta 2022 še naprej navedeno, da je datum prve uvrstitve imena tožeče stranke na zadevna seznama 23. avgust 2011, nastane protislovje, saj na eni strani obstaja pravnomočna sodna odločba, ki priznava, da tožeča stranka ni oseba iz aktov iz leta 2011, na drugi strani pa je v aktih Sveta, sprejetih pozneje, navedeno nasprotno.

264    Svet s tem, da v izpodbijanih aktih trdi, da sta za tožečo stranko veljala akta iz leta 2011, krši načelo pravnomočnosti sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266). S tem je namreč povzročil, da v pravnem redu Unije soobstajajo odločba in akta, ki so si po svojih učinkih nasprotni ali celo nezdružljivi.

265    Te ugotovitve ne morejo izpodbiti trditve Sveta, ki se sklicuje na sodbo z dne 13. februarja 2003, Meyer/Komisija (T‑333/01, EU:T:2003:32).

266    Iz točk 25 in 27 sodbe z dne 13. februarja 2003, Meyer/Komisija (T‑333/01, EU:T:2003:32), izhaja, da je Splošno sodišče menilo, da v zadevi, v kateri je bil izdan sklep z dne 10. aprila 2000, Meyer/Komisija in EIB (T‑361/99, EU:T:2000:107), ker ni obravnavalo vsebine zadeve, ni odločilo o nobenem dejanskem ali pravnem vprašanju, ki bi ga lahko zavezovalo v zadevnem postopku, zato je bilo treba zavrniti trditev, ki se nanaša na pravnomočnost.

267    Svet na tej podlagi ugotavlja, da po analogiji prav tako ni treba upoštevati sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266), saj je obravnaval le dopustnost tožbe tožeče stranke zoper akta iz leta 2011.

268    Samo dejstvo, da je bilo o vprašanju identitete tožeče stranke odločeno v okviru preizkusa dopustnosti tožbe in ne v okviru preizkusa utemeljenosti, je nepomembno. Pri presoji pravnomočnosti odločbe sodišča Unije je namreč pomembno le, ali je Splošno sodišče dokončno odgovorilo na določeno vprašanje. Pravnomočnosti sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266) torej ni mogoče izključiti zgolj zato, ker gre za sklep o nedopustnosti.

269    Vendar je treba opozoriti, da je Svet pravnomočnost sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266) kršil le v zvezi z aktoma iz leta 2011. Splošno sodišče je namreč le v zvezi s tema aktoma razsodilo, da tožeča stranka ni oseba, navedena v vrstici 36 zadevnih seznamov.

270    Opozoriti je treba, da – kot pravilno trdi Svet – načela pravnomočnosti ni mogoče razširiti tako, da bi se s sklepom reševala vprašanja v zvezi z drugim sklopom pravnih aktov, sprejetih na podlagi drugih dokazov in v zvezi z drugimi temeljnimi akti (glej v tem smislu sodbi z dne 29. novembra 2018, Bank Tejarat/Svet, C‑248/17 P, EU:C:2018:967, točka 76, in z dne 23. septembra 2020, Kaddour/Svet, T‑510/18, EU:T:2020:436, točka 92).

271    Zato tožeča stranka ne more utemeljeno trditi, da so bili izpodbijani akti, razen aktov iz leta 2011, sprejeti v nasprotju z načelom pravnomočnosti.

272    V zvezi s tem je sicer res, kot trdi tožeča stranka, da je na vprašanje o identiteti osebe načeloma mogoč le en odgovor, ki se sčasoma ne more spremeniti, vendar je treba opozoriti, kot je navedeno v točki 244 zgoraj, da lahko Svet v zvezi z omejevalnimi ukrepi proti Siriji identiteto oseb in subjektov, zoper katere sprejme omejevalne ukrepe, ugotovi pravno zadostno. Ker je bilo poleg tega v točki 219 zgoraj ugotovljeno, da je imel Svet možnost popraviti napako, ki jo je storil glede identitete osebe, je treba potrditi, da pravnomočnosti sklepa z dne 24. maja 2012, Assaad/Svet (T‑550/11, neobjavljen, EU:T:2012:266), ni mogoče razširiti na akte, podprte z dokazi, ki jih Svet ob sprejetju aktov iz leta 2011 ni imel na voljo.

273    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je treba petemu tožbenemu razlogu ugoditi v delu, v katerem je v izpodbijanih aktih ugotovljeno, da za tožečo stranko veljata akta iz leta 2011.

274    Ker je bilo ugodeno tudi prvemu, drugemu in tretjemu tožbenemu razlogu, je treba izpodbijane akte razglasiti za nične, ne da bi bilo treba analizirati četrti tožbeni razlog, ki se nanaša na „zlorabo pooblastil“.

F.      Časovni učinki razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov

275    Svet je v okviru tretjega predloga predlagal, naj Splošno sodišče v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko, odredi tudi, da se za tožečo stranko ohranijo učinki Sklepa 2022/849 do začetka učinkovanja razglasitve delne ničnosti Izvedbene uredbe 2022/840.

276    Najprej, glede Izvedbene uredbe 2022/840 je treba opozoriti, da začnejo v skladu s členom 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije z odstopanjem od člena 280 PDEU odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se uredba razglasi za nično, veljati šele z datumom izteka roka za pritožbo iz člena 56, prvi odstavek, tega statuta, ali če je bila v tem roku vložena pritožba, z datumom njene zavrnitve.

277    V teh okoliščinah ima Svet, če se ne bo pritožil, od vročitve te sodbe dvomesečni rok, podaljšan za deset dni zaradi oddaljenosti, da ugotovljene kršitve odpravi s sprejetjem, če je treba, novih omejevalnih ukrepov proti tožeči stranki.

278    Nasprotno je treba v zvezi s Sklepom 2022/849 ugotoviti, da bi morala njegova razglasitev ničnosti načeloma povzročiti izbris imena tožeče stranke s seznama iz Priloge I k Sklepu 2013/255.

279    Kljub temu bi lahko obstoj razlike med datumom učinka razglasitve ničnosti Izvedbene uredbe 2022/840 in datumom učinka razglasitve ničnosti Sklepa 2022/849 resno ogrozil pravno varnost, saj so s tema aktoma za tožečo stranko uvedeni enaki ukrepi (glej v tem smislu sodbo z dne 28. septembra 2022, LAICO/Svet, T‑627/20, neobjavljena, EU:T:2022:590, točka 106).

280    Iz tega sledi, da je treba učinke Sklepa 2022/849 glede tožeče stranke ohraniti vse do datuma izteka roka za pritožbo, oziroma če se pritožba vloži v tem roku, do njene morebitne zavrnitve.

 Stroški

281    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

282    Ker Svet v obravnavnem primeru ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2021/751 z dne 6. maja 2021 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Izvedbena uredba Sveta (EU) 2021/743 z dne 6. maja 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Sklep Sveta (SZVP) 2022/849 z dne 30. maja 2022 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/840 z dne 30. maja 2022 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji se v delih, v katerih se nanašajo na Nizarja Assaada, razglasijo za nične.

2.      Učinki Sklepa 2022/849 se glede N. Assaada ohranijo do poteka roka za pritožbo ali – če se v tem roku vloži pritožba – do morebitne zavrnitve pritožbe.

3.      Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov.

Gervasoni Madise Nihoul

Frendo       Martín y Pérez de Nanclares

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. marca 2023.

Podpisi

Kazalo

I. Ozadje spora in dejansko stanje po vložitvi tožbe

II. Predlogi strank

III. Pravo

A. Predmet in obseg te tožbe

B. Dopustnost dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila v repliki

C. Prvi tožbeni razlog: napake pri presoji

1. Uvodne ugotovitve

2. Razlogi za uvrstitev na seznam in določitev meril za uvrstitev

3. Dokazi

4. Zanesljivost in upoštevnost dokazov

5. Razlogi za uvrstitev na seznam

a) Status v Siriji delujočega vodilnega poslovneža

1) Ekonomski interesi tožeče stranke

2) Položaji tožeče stranke v nekaterih organih, povezanih s trgovino

3) Sklep o statusu tožeče stranke kot v Siriji delujočega vodilnega poslovneža

b) Povezave s člani družin Assad in Makhlouf

1) Povezave s člani družine Makhlouf

2) Povezave tožeče stranke s člani družine Assad

3) Sklep o povezavah tožeče stranke s člani družin Makhlouf in Assad

c) Povezanost s sirskim režimom

6. Sklep o prvem tožbenem razlogu, ki se nanaša na napake pri presoji

D. Drugi tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj in tretji tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti

1. Dopustnost tretjega tožbenega razloga

2. Utemeljenost drugega in tretjega tožbenega razloga

a) Retroaktivnost izpodbijanih aktov

b) Kršitev načel pravne varnosti in legitimnega pričakovanja

1) Obstoj splošnega interesa

2) Obstoj legitimnega pričakovanja tožeče stranke

E. Peti tožbeni razlog: kršitev pravnomočnosti

F. Časovni učinki razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov

Stroški

*      Jezik postopka: angleščina.