Pritožba, ki jo je 20. februarja 2024 vložil Michael Heßler zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. decembra 2023 v zadevi T-369/22, Michael Heßler/Evropska komisija

(Zadeva C-137/24 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnik: Michael Heßler (zastopnica: I. Steuer-Lutz, Rechtsanwältin)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 20. decembra 2023 v zadevi T-369/22,

razveljavi odločbo Evropske komisije o pritožbi, z dne 25. marca 2022,

Evropsko komisijo zaveže k temu, da še naprej zagotavlja oprostitev davka v skladu s členom 3(4), drugi pododstavek, Uredbe (EGS, EURATOM, ESPJ) št. 260/68¹ , kot je določeno v sklepih 222/04 vodij uprav² , z učinkom za nazaj od 1. avgusta 2021, dokler so izpolnjeni pogoji,

obračuna obresti za preostala plačila v skladu s finančno uredbo, in

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja naslednje pritožbene razloge:

Splošno sodišče naj bi napačno razložilo pojem „akt, ki povzroči škodo“ iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo¹ .

Splošno sodišče naj bi kršilo pravico pritožnika do dobrega upravljanja v skladu s členom 41 Listine o temeljnih pravicah, saj ni ugotovilo kršitve Evropske komisije zoper dolžnost obrazložitve odločitev niti kršitve Evropske komisije pravice do zaslišanja pred izdajo akta, ki povzroči škodo.

Splošno sodišče naj bi kršilo pravico pritožnika, da prejme odpravnino, ki mu pripada, s tem, da

je vzpostavilo akscesornost med dodelitvijo otroškega dodatka in davčno olajšavo za vzdrževane otroke, ki v resnici ne obstaja,

je napačno razlagalo pojem „vzdrževani otrok“ v skladu s členom 3(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 260/68 s tem, da je vzdrževanost otroka pogojilo s starostjo, ne pa z njegovimi osebnimi potrebami,

pritožniku ni priznalo zahtevka do zahtevane davčne olajšave na podlagi običajnega prava in načela varstva legitimnih pričakovanj;

ni upoštevalo pravne narave zahtevane davčne olajšave, in

ni upoštevalo za Evropsko komisijo zavezujočega učinka sklepa 222/04, ki so ga sprejeli vodje uprav, in notranjih smernic Evropske komisije, ki te sklepe izvaja.

____________

¹ Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 33).

¹ Sklepi št. 222/04 (SEC[2004]411), ki so jih sprejeli vodje uprav dne 7. aprila 2004.

¹ Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL P 45, 14.6.1962, str. 1385/62).