SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti razširjeni senat)
z dne 24. oktobra 2006(*)
„Damping – Zapisljive zgoščenke po poreklu iz Tajvana – Določitev stopnje dampinga – Izbira asimetrične metode izračuna – Vzorec izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih – Tako imenovana tehnika ‚nastavitev na ničlo‘“
V zadevi T-274/02,
Ritek Corp., s sedežem v Hsin-Chu, Tajvan,
Prodisc Technology Inc., s sedežem v Taipei Hsien, Tajvan,
ki so ju najprej zastopali K. Adamantopoulos, V. Akritidis in D. De Notaris, odvetniki, nato K. Adamantopoulos in J. Branton, solicitor,
tožeči stranki,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopa S. Marquardt, zastopnik, in G. Berrisch, odvetnik,
tožena stranka,
ob intervenciji
Komisije Evropskih skupnosti, ki jo zastopata T. Scharf in S. Meany, zastopnika,
intervenientka,
zaradi razveljavitve Uredbe Sveta (ES) št. 1050/2002 z dne 13. junija 2002 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih zapisljivih zgoščenk po poreklu iz Tajvana (UL L 160, str. 2),
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti razširjeni senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, M. E. Martins Ribeiro, sodnica, F. Dehousse, D. Šváby, sodnika, in K. Jürimäe, sodnica,
sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. maja 2006,
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Člen 1(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996, L 56, str. 1), v različici, ki izhaja iz Uredbe Sveta (ES) št. 2238/2000 z dne 9. oktobra 2000 (UL L 257, str. 2, v nadaljevanju: osnovna uredba), določa:
„1. Protidumpinška dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinški izdelek, [katerega] sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.
2. Izdelek šteje kot dumpinški, če je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manjša kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v običajnem poteku trgovanja, uveljavljenem za državo izvoznico.“
2 Člen 2(10) osnovne uredbe določa:
„Izvede se poštena primerjava med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Ta primerjava se izvede na isti trgovinski ravni in glede na prodajo, opravljeno v kolikor je mogoče istem času, pri čemer se upoštevajo druge razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. [...]“
3 Člen 2(11) osnovne uredbe določa, da „ob upoštevanju zadevnih določb, ki urejajo pošteno primerjavo, se obstoj stopenj dumpinga med preiskavo običajno ugotavlja na osnovi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem cen vseh izvoznih transakcij pri izvozu v Skupnost“ (v nadaljevanju: prva simetrična metoda). Ta določba alternativno določa „primerjavo posameznih normalnih vrednosti in posameznih izvoznih cen pri izvozu v Skupnost od transakcije do transakcije“ (v nadaljevanju: druga simetrična metoda). Ta določba dodaja, da „pa se vendar normalna vrednost, ugotovljena na osnovi tehtanega povprečja, lahko primerja s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Skupnost, če obstaja vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, in če metode, navedene v prvem stavku tega odstavka, ne bi pokazale celotnega obsega dumpinga, ki se izvaja“ (v nadaljevanju: asimetrična metoda).
4 Člen 2(12) osnovne uredbe določa:
„Stopnja dumpinga je znesek, za katerega normalna vrednost presega izvozno ceno. Kjer se stopnje dumpinga spreminjajo, se lahko določi tehtano povprečje stopnje dumpinga.“
5 Člen 2(11) osnovne uredbe je bil s členom 2.4.2 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 (UL 1994, L 336, str. 103, v nadaljevanju: Protidampinški zakonik iz leta 1994), ki je vsebovan v prilogi 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) (UL 1994, L 336, str. 3), prenesen v pravo Skupnosti.
6 Člen 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 določa:
„Pod pogoji določb, ki urejajo pravično primerjavo v odstavku 4, se obstoj dumpinga v fazi preiskave običajno ugotovi na podlagi primerjave ponderiranega povprečja normalne vrednosti s ponderiranim povprečjem cen vseh primerljivih izvoznih transakcij ali s primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen od primera do primera. Normalna vrednost, ki se ugotovi na podlagi ponderiranega povprečja, se lahko primerja s cenami posameznih izvoznih transakcij, če oblasti ugotovijo določen vzorec izvoznih cen, ki se znatno razlikujejo od kupca do kupca, po območjih ali glede na različen čas in če obstaja razlaga za to, zakaj takih razlik ni možno ustrezno upoštevati z uporabo ponderiranega povprečja ali primerjav od primera do primera.“
Dejansko stanje
7 Družbi Ritek Corp. in Prodisc Technology Inc. sta proizvajalki-izvoznici zapisljivih zgoščenk (v nadaljevanju: CD-R), s sedežem na Tajvanu.
8 Na podlagi pritožbe, ki jo je Committee of CD-R Manufacturers (odbor proizvajalcev CD-romov, CECMA) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje CD-romov v Skupnosti, vložil 16. februarja 2001, je Komisija na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinški postopek v zvezi z uvozi CD-romov s poreklom iz Tajvana.
9 Obvestilo o začetku postopka je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 31. marca 2001 (UL C 102, str. 2).
10 Preiskava v zvezi z dampingom in posledično škodo se je nanašala na obdobje med 1. januarjem in 31. decembrom 2000 (v nadaljevanju: obdobje preiskave). Preučitev gibanj, ki jih obravnava analiza škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 1997 do konca obdobja preiskave.
11 Glede na veliko število proizvajalk-izvoznic je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe načrtovala uporabo vzorčenja. Pri vzorčenju je na koncu upoštevala pet proizvajalk-izvoznic, med njimi tožeči stranki.
12 Komisija je 17. decembra 2001 sprejela Uredbo (ES) št. 2479/2001 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoze zapisljivih zgoščenk po poreklu iz Tajvana (UL L 334, str. 8, v nadaljevanju: začasna uredba).
13 Komisija je 18. decembra 2001 tožečima strankama poslala dva dokumenta z naslovom „specific disclosure document“ (posebni dokument o razkritju), v katerih ju obvešča o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na podlagi katerih so bile naložene začasne protidampinške dajatve.
14 Tožeči stranki, kot tudi druge proizvajalke izvoznice, ki jih je zadeval protidampinški postopek, so Komisiji z dopisom z dne 28. januarja 2002 poslale svoje pripombe na začasno uredbo in na dokumenta o razkritju, poslana 18. decembra 2001.
15 Na sedežu Komisije je 26. februarja 2002 potekal sestanek med tožečima strankama in Komisijo.
16 Komisija je z dopisoma z dne 11. marca 2002 tožečima strankama poslala dokument z naslovom „general disclosure document“ (splošni dokument o razkritju) in dokumente z naslovom „specific disclosure document“ (posebni dokument o razkritju) (skupaj, v nadaljevanju: končni dokument o razkritju), ki se nanašajo na bistvena dejstva in ugotovitve, na podlagi katerih so bile naložene dokončne protidampinške dajatve. Komisija je tožeči stranki pozvala, naj ji pošljeta svoje pripombe na končni dokument o razkritju do 21. marca 2002.
17 Tožeči stranki in dve drugi proizvajalki izvoznici, ki ju je zadeval protidampinški postopek, so Komisiji z dopisom z dne 21. marca 2002 poslale svoje pripombe na končni dokument o razkritju.
18 Komisija je 3. junija 2002 sprejela svoj predlog uredbe o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, ki je bila uvedena na uvoze zapisljivih zgoščenk po poreklu iz Tajvana (COM(2002) 282 konč., v nadaljevanju: predlog končne uredbe). Ta predlog, ki ga je Komisija objavila na svoji spletni strani, je bil povzet v Uradnem listu Evropskih skupnosti (UL 2002, C 227 E, str. 362).
19 Svet je 13. junija 2002 sprejel Uredbo (ES) št. 1050/2002 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih zapisljivih zgoščenk po poreklu iz Tajvana (UL L 160, str. 2, v nadaljevanju: izpodbijana uredba).
20 Svet je v izpodbijani uredbi menil, da sta bila izpolnjena dva pogoja za uporabo asimetrične metode (uvodne izjave od 29 do 31 izpodbijane uredbe). Zato je za izračun stopnje dampinga uporabil to metodo in v tem okviru uporabil tehniko ‚nastavitve na ničlo‘ ugotovljenih negativnih stopenj dampinga. Ker je bila glede obeh tožečih strank ugotovljena enotna stopnja dampinga, in sicer 17,7 % (uvodni izjavi 34 in 35 iste uredbe), kot tudi škoda, ki je bila povzročena s tem dampingom, je Svet glede vsake izmed tožečih strank na podlagi pravila o plačilu nižjih dajatev uvedel dokončno protidampinško dajatev v istem odstotku (uvodna izjava 89 in člen 1 izpodbijane uredbe).
Postopek in predlogi strank
21 Z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 6. septembra 2002, sta tožeči stranki vložili to tožbo.
22 Z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 6. decembra 2002, je Komisija podala predlog za intervencijo v podporo predlogom Sveta. S sklepom z dne 23. januarja 2003 je predsednik četrtega razširjenega senata Sodišča prve stopnje dopustil to intervencijo. Komisija je z dopisom z dne 31. januarja 2003, ki ga je 3. februarja 2003 predložila Sodišču prve stopnje, slednje obvestila, da se odpoveduje vložitvi intervencijske vloge, vendar se bo udeležila obravnave.
23 Ker je bila sestava senatov Sodišča prve stopnje spremenjena od 13. septembra 2004 dalje, je bil sodnik poročevalec razporejen kot predsednik v peti razširjeni senat, ki mu je bila ta zadeva posledično dodeljena.
24 Tožeči stranki predlagata, naj Sodišče prve stopnje:
– izpodbijano uredbo razveljavi;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
25 Svet, ob intervenciji Komisije, predlaga, naj Sodišče prve stopnje:
– zavrne tožbo;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
26 Tožeči stranki v utemeljitev svojih razveljavitvenih tožb navajata dva tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 2(10) in (11) osnovne uredbe zaradi očitno napačne ugotovitve ciljnega dampinga in očitno neupravičene uporabe asimetrične metode. Drugi tožbeni razlog se nanaša na uporabo ‚nastavitve na ničlo‘ s kršitvijo člena 2 osnovne uredbe.
Uvodne ugotovitve o ugovorih Sveta glede dopustnosti tožbenih razlogov za razveljavitev
27 Svet dvomi o dopustnosti tako prvega kot tudi drugega tožbenega razloga za razveljavitev. S tema tožbenima razlogoma naj bi namreč tožeči stranki izpodbijali le začasna sklepanja Komisije in končni dokument o razkritju. Čeprav je res, da ima Komisija v protidampinških preiskavah ključno vlogo, pa so lahko njena sklepanja upoštevna le, če so vključena v končno uredbo. Tožeči stranki bi morali torej izpodbijati določbe izpodbijane uredbe.
28 Poleg tega Svet zatrjuje, da naj bi bile trditve, vsebovane v tožbi in nanašajoče se na drugi pogoj uporabe asimetrične metode, tudi če bi Sodišče prve stopnje tožbena razloga za razveljavitev – zlasti prvega izmed njiju – štelo za dopustna, brezpredmetne, ker naj bi se nanašale le na ugotovitve, ki jih je Komisija navedla v začasni uredbi, in naj se ne bi nanašale na mnogo bolj podrobno obrazložitev iz izpodbijane uredbe.
29 Tožeči stranki zatrjujeta, da iz tožbe jasno izhaja, da Sodišču prve stopnje predlagata, naj razveljavi uredbo, ki jo je sprejel Svet.
30 Sodišče prve stopnje meni, da dvomi Sveta, ki so formalno usmerjeni zoper dopustnost tožbenih razlogov za razveljavitev, ne odpirajo niti vprašanja dopustnosti navedenih tožbenih razlogov niti vprašanja upoštevnosti utemeljitve v teh tožbenih razlogih glede na predmet tožbe.
31 V zvezi s tem, čeprav je res, da tožeči stranki svoje ugovore usmerjata bolj zoper Komisijo kot Svet in se nekajkrat popolnoma neupravičeno sklicujeta na izpodbijano uredbo, ostaja dejstvo, da tožba meri na razveljavitev Uredbe št. 1050/2002 in da tožeči stranki označujeta prav Svet kot zadnjega naslovnika svojih trditev. V obravnavanem primeru pogosto sklicevanje tožečih strank na Komisijo nazadnje kaže zgolj na dejstvo, ki ga je Svet sicer priznal, da ima Komisija v protidampinškem postopku ključno vlogo in da ta predlaga Svetu besedilo končne uredbe.
32 Hkrati je iz tega razvidno, da je Svet v izpodbijani uredbi popolnoma povzel predlog končne uredbe, ki jo je sprejela Komisija, in da je Svet zgolj prevzel končne presoje Komisije, katerim sta tožeči stranki v svojih vlogah ugovarjali, ne da bi jih spremenil.
33 Zato upoštevnosti utemeljitve tožečih strank v tožbenih razlogih za razveljavitev glede na predmet obravnavane tožbe ne omaja zgolj dejstvo, da se v njej pogosto sklicuje na Komisijo in na predlog končne uredbe, ki ga je sestavila ta institucija, in je tako treba zavrniti ugovore Sveta v tej zvezi.
34 Ugovor Sveta, naveden zgoraj v točki 28, zoper trditve tožečih strank v zvezi z drugim pogojem uporabe asimetrične metode, dejansko zatsavlja vprašanje dopustnosti določenih očitkov tožečih strank glede na člen 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje in bo obravnavan v okviru presoje prvega tožbenega razloga za razveljavitev.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 2(10) in (11) osnovne uredbe zaradi očitno napačne ugotovitve ciljnega dampinga in očitno neupravičene uporabe asimetrične metode
Trditve strank
35 V okviru tega tožbenega razloga tožeči stranki trdita, da prvi pogoj za uporabo asimetrične metode, ki se nanaša na obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, zahteva obstoj ciljnega dampinga, to pa po njunem mnenju pomeni namerno ravnanje izvoznikov določenih izvozov s ciljem, da se jih prikrije z drugimi transakcijami. Tožeči stranki se v zvezi s tem sklicujeta na točko 32 sklepnih predlogov generalnega prvobranilca F. G. Jacobsa za sodbo Sodišča z dne 9. januarja 2003 v zadevi Petrotub in Republica proti Svetu (C-76/00 P, Recueil, str. I-79, I-84, v nadaljevanju: sodba Petrotub). Za sklepanje na obstoj razlike v vzorcu izvoznih cen v smislu člena 2(11) osnovne uredbe naj ne bi zadoščala ugotovitev, da so se izvozne cene občutno spremenile glede na kupce, po regijah ali časovnih obdobjih. Poleg tega bi bilo treba ugotoviti, da ta sprememba cen izhaja iz namena izvoznika, da prikrije svoj damping.
36 V uvodni izjavi 30 izpodbijane uredbe naj bi Svet le ugotovil pomembno razliko v izvoznih cenah v prvi in drugi polovici obdobja preiskave. Ni se mu zdelo potrebno, da se sprašuje o vzroku take razlike in tako o vprašanju, ali je bila namerna.
37 Če pa bi Svet upošteval gibanje svetovnih cen zadevnega proizvoda, bi ugotovil, da padec cen tožečih strank za izvoz v Skupnost med drugo polovico obdobja preiskave ni bil nameren, temveč je bil zgolj posledica gibanja navedenih cen. Po mnenju tožečih strank torej ni bilo razlike v vzorcu izvoznih cen v smislu člena 2(11) osnovne uredbe.
38 Poleg tega bi bilo napačno meniti, da naj prva simetrična metoda ne bi odražala celotnega obsega dampinga. Dejstvo, da Komisija ni uporabila prve simetrične metode, naj bi povzročilo povečanje stopnje dampinga. To povečanje pa naj, v nasprotju s trditvijo Komisije v začasni uredbi, nikakor ne bi pomenilo, da bi iz njega izhajal celotni obseg dampinga. Razliko v stopnji dampinga naj bi povzročila uporaba ‚nastavitve na ničlo‘ v povezavi z asimetrično metodo, ki naj bi ustvarila razliko v stopnjah dampinga, in ne obstoj posebnih okoliščin, ki bi upravičevale uporabo asimetrične metode.
39 Tožeči stranki sta v repliki izpodbijali dejstvo, da je bilo drugo simetrično metodo glede na številne transakcije težko uporabiti in naj bi bila vir samovolje. Dodajata, da naj bi bilo za institucije pomembno, da poznajo razlog za obstoj razlike v vzorcu izvoznih cen, ki izhaja iz gibanja svetovnih cen, in da pojasnijo, zakaj simetričnih metod ne bi bilo mogoče uporabiti za analizo stanja, ki je posledica obstoja te razlike. V izpodbijani uredbi pa naj bi bilo to pojasnilo nezadostno, ker naj ne bi ustrezno obravnavala gibanja svetovnih cen.
40 Tožeči stranki poleg tega nasprotujeta stališču Sveta, navedenem v odgovoru na tožbo, da naj bi razlika dveh odstotnih točk med stopnjama dampinga, izračunana s pomočjo prve simetrične metode ali asimetrične metode, štela za občutno, kadar te stopnje znašajo 4 % in 6 %, medtem ko to ne velja, kadar te stopnje znašajo 52 % in 54 %. Ta metoda primerjave rezultatov, pridobljenih na podlagi navedenih metod, naj ne bi izhajala iz osnovne uredbe in bi jo morale institucije predhodno jasno obrazložiti.
41 Končno, tožeči stranki ocenjujeta, da glede na številne dampinške transkacije, izvedene v prvi polovici obdobja preiskave, ni bilo očitne razlike med to prvo polovico in drugo polovico obdobja preiskave, tako da ni bilo mogoče sklepati o obstoju razlike v vzorcu izvoznih cen v smislu člena 2(11) osnovne uredbe.
42 Svet odgovarja, da člen 2(11) osnovne uredbe kot prvi pogoj za uporabo asimetrične metode določa zgolj obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, in da je ta pojem povsem objektiven. Poleg tega naj pojem namena na splošno ne bi obstajal v protidampinških predpisih. V osnovni uredbi naj ne bi bilo nikjer zahtevano, da institucije dokažejo namen za ugotovitev obstoja dampinga ali škode. Končno naj bi bilo vprašanje, kateri dejavniki so vplivali na zaračunane cene na notranjem trgu izvoznika in na trgu Skupnosti, v okviru izračuna dampinga neupoštevno. Ker je bilo bistvo asimetrične metode razkriti celotni obseg dampinga, ki se izvaja, bi bilo nelogično iskati vzroke za razliko v vzorcu izvoznih cen. To naj bi bilo v nasprotju z logiko celotne ureditve in s samim namenom asimetrične metode.
43 To naj ne bi pomenilo, da se znižanja cen na svetovni ravni ne upoštevajo v okviru protidampinške preiskave. Oceniti bi ga bilo mogoče glede na druge dejavnike, kot je bilo v tem primeru, v okviru analize utrpljene škode in vzročne zveze.
44 Svet poudarja, da tožeči stranki v tožbi nikakor ne izpodbijata sklepov, ugotovljenih v uvodni izjavi 30 izpodbijane uredbe, v skladu s katerimi je dejstvo, da so bile izvozne cene občutno nižje v celotni drugi polovici obdobja preiskave, pomenilo „vzorec izvoznih cen“ v smislu člena 2(11) osnovne uredbe. Tožeči stranki naj bi te sklepe izpodbijali šele v repliki, ker naj bi bili določeni izvozi, opravljeni v prvi polovici preiskave, prav tako predmet dampinga. Vendar Svet, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 izpodbijane uredbe, ugotavlja, da sta tožeči stranki v preiskavi priznali, da so se izvozne cene v različnih obdobjih močno razlikovale. Ker tožeči stranki tega priznanja v tožbi nista izpodbijali, je treba trditev tožečih strank, vsaj iz tega razloga, zavrniti.
45 Poleg tega naj ta trditev ne bi bila utemeljena, ker tožeči stranki nista opredelili, kateri izvozi niso bili predmet dampinga, in nista pojasnili, zakaj naj bi te transakcije postavljale pod vprašaj obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih. Končno, čeprav so bile določene transakcije v prvi polovici obdobja preiskave prav tako predmet dampinga, naj bi kljub temu obstajal vzorec izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih. Noben del osnovne uredbe naj ne bi potrjeval domneve, da naj bi vzorec izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, obstajal le, če bi vse transakcije v istem obdobju ustrezale istemu vzorcu. Nasprotno, uporaba pojma „vzorec“ naj bi nakazovala, da so vendarle, čeprav bi morale cene slediti istemu gibanju, lahko obstajale transakcije, ki niso bile del te sheme. Svet opozarja, da je svojo ugotovitev utemeljil na dejstvu, da so bile cene znatno nižje (včasih za več kot 50 %) v drugi polovici obdobja preiskave. Preiskalo naj bi se skupno 2305 izvoznih transakcij za obe tožeči stranki. Posamezne transakcije, ki niso del celotne sheme, naj glede na veliko transakcij ne bi mogle postaviti pod vprašaj ugotovitve, da je obstajal vzorec izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih.
46 Dalje naj bi tožeči stranki le na kratko obravnavali drugi pogoj za uporabo asimetrične metode, pri čemer sta se sklicevali le na začasne ugotovitve Komisije. Obrazložitev iz uvodne izjave 31 izpodbijane uredbe naj bi bila drugačna in veliko bolj podrobna od obrazložitve iz uvodne izjave 29 začasne uredbe.
47 V zvezi z dejstvom, da tožeči stranki prerekata metodo primerjave rezultatov, ki izhajajo iz prve simetrične metode in asimetrične metode, Svet odgovarja, da to prerekanje ne upošteva široke diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije v okviru osnovne uredbe. Poleg tega institucije, kadar izvršujejo svojo diskrecijsko pravico, niso dolžne podrobno in predhodno pojasnjevati meril, ki jih nameravajo uporabiti v vsaki situaciji. Tožeči stranki naj poleg tega ne bi uveljavljali kršitve pravic obrambe.
48 Nazadnje, kar zadeva trditev tožečih strank, da Svet s tem, da ni ustrezno upošteval razvoja svetovnih cen, ni v zadostni meri pojasnil, zakaj simetrične metode niso upoštevale stanja, ki je izhajalo iz obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, ta institucija odgovarja, da se posebno pojasnilo, ki ga zahtevata člen 2(11) osnovne uredbe in člen 2.4.2 Protidampinškega zakonika, glede drugega pogoja za uporabo asimetrične metode nanaša na vprašanje, ali simetrične metode odsevajo celotni obseg dampinga. Vendar naj bi Svet v nasprotju z dejanskim stanjem v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Petrotub, podal tako pojasnitev glede simetričnih metod.
Presoja Sodišča prve stopnje
49 Iz besedila člena 2(11) osnovne uredbe izhaja, da morata biti izpolnjena dva pogoja, da lahko institucije Skupnosti za izračun stopnje dampinga uporabijo asimetrično metodo. Prvič, vzorec izvoznih cen se mora znatno razlikovati med različnimi kupci, regijami in časovnimi obdobji. Drugič, simetrične metode ne morejo odražati celotnega obsega dampinga, ki se izvaja.
50 Prvič, v zvezi s pogojem, povezanim z obstojem razlike v vzorcu izvoznih cen, je treba preučiti, ali je Svet, kot v bistvu zatrjujeta tožeči stranki, s kršitvijo osnovne uredbe ugotovil obstoj take razlike.
51 Obrazložitev izpodbijane uredbe v zvezi s tem prvim pogojem se nahaja v uvodni izjavi 30 te uredbe:
„V zvezi s prvo zahtevo je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v drugem delu obdobja preiskave občutno nižje v primerjavi s prvim delom, pri čemer zadevni proizvajalci izvozniki te ugotovitve niso spodbijali. Sporno se jim je zdelo vprašanje, ali so razlike v cenah določale vzorec, ki je bil po njihovem mnenju posledica svetovnega padca cen, vključno z normalnimi vrednostmi. Štelo se je, da je padec izvoznih cen določal vzorec iz dveh razlogov: prvič zato, ker je padec zaznamoval cel drugi del obdobja preiskave; in drugič zaradi obsega, ker je bil padec zelo velik in je v nekaterih primerih dosegel 50 %. Trditev, da je do razlik v izvoznih cenah prišlo zaradi svetovnih gibanj v cenah, vključno z normalnimi vrednostmi, se šteje za brezpredmetno, ker je primerno analizo treba opraviti na cenah izvoza v Skupnost. Omenja se tudi, da člen 2(11) osnovne uredbe zahteva prikaz vzorca izvoznih cen, ne pa razlago o možnih razlogih za obstoj takega vzorca“.
52 Glavni očitek tožečih strank, da naj bi Svet nezakonito ugotovil obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, ne da bi dokazal obstoj njunega namena prikriti damping, je treba zavrniti.
53 Sodišče prve stopnje najprej poudarja, da je sklicevanje tožečih strank na točko 32 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa za sodbo Petrotub, točka 35 zgoraj, neutemeljeno. Ta točka se namreč nanaša zgolj na navedbe družbe Petrotub. Poleg tega generalni pravobranilec v svoji presoji, navedeni v točki 58 in naslednjih sklepnih predlogov, ne namiguje na to, da bi se za ugotovitev obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, v smislu člena 2(11) osnovne uredbe zahteval dokaz o namenu izvoznika, da prikrije damping.
54 Dalje, Sodišče prve stopnje meni, da je namen asimetrične metode ponazoriti celotni obseg izvajanega dampinga v primerih, v katerih na podlagi drugih dveh metod, ne glede na vzrok, ne bi ugotovili razlike v vzorcu izvoznih cen. Vprašanje obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, je povsem objektivno vprašanje, in zato ni pomemben obstoj ali neobstoj goljufivega namena, ki je podlaga te situacije. Zahteva po dokazu namena bi preprečevala uporabo asimetrične metode v primerih, v katerih bi ta metoda vendarle sama po sebi prikazala celotni obseg izvajanega dampinga in tako z določitvijo pogoja, ki ni določen v členu 2(11) osnovne uredbe, preprečevala pravilno učinkovanje te določbe.
55 Te ugotovitve ne spreminjajo dejstva, da je damping lahko namerno dejanje, katerega predmet je lahko poskus prikrivanja, in da je lahko tako ugotovljena razlika v vzorcu izvoznih cen posledica spletk izvoznikov. Ostaja dejstvo, da nasprotno nič ne nakazuje na to, da je asimetrična metoda predvidena le za preprečevanje primerov namernega prikrivanja dampinga. Kot navaja Svet, uporaba asimetrične metode ni odvisna od tega, ali so institucije ugotovile namen prikrivanja dampinga, temveč le od ugotovitve, da bi uporaba simetričnih metod lahko privedla do tehničnega „prikrivanja“ oziroma do „zamegljevanja“ (sodbi Sodišča z dne 7. maja 1987 v zadevi NTN Toyo Bearing in drugi proti Svetu, 240/84, Recueil, str. 1809, točka 23, in Nippon Seiko proti Svetu, 258/84, Recueil, str. 1923, točka 25) celotnega obsega dampinga, to pomeni, da bi preprečila pravilno oceno.
56 Sodišče je med drugim to potrdilo v zadevi, v kateri je izvoznik Svetu očital, da je uporabil asimetrično metodo, ne da bi dokazal obstoj njegovega goljufivega namena. Sodišče je odgovorilo, da „trditve [...], da bi [bila] uporaba [asimetrične] metode upravičena le, če bi [bil] izvoznik spoznan za krivega goljufivih ravnanj, ki se nanašajo na prikrivanje dampinga, ni mogoče sprejeti“, ker „čeprav je [bila] ta metoda primerna za soočenje s takimi goljufivimi ravnanji, pa se njeno sprejetje ni nikoli omejilo zgolj na primere, v katerih so taka ravnanja ugotovile institucije“ (sodba Sodišča z dne 10. marca 1992 v zadevi Minolta Camera proti Svetu, C-178/87, Recueil, str. I-1577, točka 42; glej v tem smislu tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca J. Mischa za zgoraj navedeno sodbo Minolta Camera proti Svetu, Recueil, str. I-1603, točke od 53 do 55).
57 Iz zgoraj navedenega izhaja, da obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih, prvega pogoja za uporabo asimetrične metode nikakor ni pogojen z ugotovitvijo namena izvoznikov, da prikrijejo damping.
58 To ugotovitev, med drugim, potrjuje dejstvo, da pojem namen na splošno ni poznan v protidampinških predpisih. Osnovna uredba namreč nikjer ne zahteva, da morajo institucije predložiti dokaz o namenu, da bi dokazale obstoj dampinga ali škode.
59 V zvezi s tem in bolj splošno je treba opozoriti, da ugotovitev dampinga, prve faze pri preučevanju vprašanja, ali je treba naložiti protidampinško dajatev, temelji na povsem objektivni primerjavi med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami. Ta primerjava, opravljena na podlagi določb člena 2 osnovne uredbe, temelji na preizkusu računovodskih in ekonomskih podatkov zadevnih podjetij in nikakor ne vključuje raziskovanja vzrokov za višino domačih in izvoznih cen. Kot poudarja Svet, razlogi, iz katerih je izvoznik lahko prodajal na domačem trgu po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov, oziroma prodajal v Skupnost po nižjih cenah od normalne vrednosti, niso pomembni za izračun dampinga. Izvoznik torej ne more zahtevati, kot v bistvu zatrjujeta tožeči stranki, da je treba upoštevati dejansko zaračunane domače cene, in ne računsko določene normalne vrednosti, ker naj bi pritisk na cene konkurentov tega izvoznika prisilil, da na domačem trgu prodaja pod vrednostjo svojih proizvodnih stroškov. Niti ne more izpodbijati obstoja dampinga, ker naj bi ga višina cen v Skupnosti prisilila, da izvaža pod normalno vrednostjo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča prve stopnje z dne 18. decembra 1997 v zadevi Ajinomoto in The NutraSweet Company proti Svetu, T-159/94 in T-160/94, Recueil, str. II-2461, točke od 126 do 129).
60 Zato je Svet, ki je v uvodni izjavi 30 izpodbijane uredbe izpostavil, da so bile izvozne cene občutno nižje v drugi polovici obdobja preiskave kot v prvi polovici, česar tožeči stranki ne izpodbijata, lahko pravilno sklepal na obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, v smislu člena 2(11) osnovne uredbe, in zavrnil ugovore tožečih strank v tej zvezi, ki se v bistvu nanašajo na to, da naj bi to znižanje povzročil padec svetovnih cen in ne njihovo namerno ravnanje.
61 Iz istih razlogov tožeči stranki napačno trdita, da naj bi bila pojasnila iz izpodbijane uredbe nezadostna, ker naj Svet ne bi ustrezno upošteval razvoja svetovnih cen.
62 Trditve tožečih strank v zvezi z zatrjevanim velikim številom dampinških izvozov v prvi polovici obdobja preiskave in ciklično naravo razvoja cen CD-romov je treba zavrniti. Prva trditev, ki je bila navedena le na stopnji replike in dalje ni podkrepljena, namreč nikakor ne postavlja pod vprašaj neprerekane ugotovitve Sveta iz uvodne izjave 30 izpodbijane uredbe o padcu cen za izvoz v Skupnost v prvi in drugi polovici obdobja preiskave, kar je ugotovitev, na katero je ta institucija oprla sklep o obstoju vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih. Druga trditev, navedena na obravnavi, tudi ni izkazana in je v vsakem primeru v nasprotju z dejstvom, da se izvozne cene v obdobju preiskave niso ciklično spreminjale, temveč so v tem obdobju zgolj padle.
63 Sodišče prve stopnje nazadnje poudarja, da je trditev tožečih strank, da naj bi le trpele spremembo svetovnih cen in naj ne bi bile torej odgovorne za višino svojih cen za izvoz v Skupnost, vsekakor v nasprotju z dejstvom, navedenim v uvodni izjavi 64 izpodbijane uredbe, ki se v obravnavani tožbi ne prereka, da so bile presežne zmogljivosti v svetovnem merilu vsaj deloma posledica ravnanj tožečih strank, ker naj bi slednje močno povečale svoje proizvodne zmogljivosti, medtem ko so bile napovedi tržnih cen neugodne.
64 Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev je treba očitek tožečih strank glede kršitve v izpodbijani uredbi prvega pogoja za uporabo asimetrične metode, ki se nanaša na obstoj razlike v vzorcu izvoznih cen v smislu člena 2(11) osnovne uredbe, zavrniti.
65 Drugič, treba je preučiti drugi pogoj za uporabo asimetrične metode, ki zadeva nezmožnost asimetričnih metod, da ponazorijo celotni obseg dampinga.
66 Sodišče prve stopnje opozarja, da je Sodišče v sodbi Petrotub, točka 35 zgoraj (točki 58 in 60), potem ko je ugotovilo, da člen 2(11) osnovne uredbe izrecno ne določa, da morajo institucije v primeru uporabe asimetrične metode obrazložiti drugi pogoj za uporabo te metode, vendarle odločilo, da „[bi] se mora[la] Uredba Sveta o naložitvi dokončnih protidampinških dajatev z uporabo asimetrične metode za izračun stopnje dampinga, v skladu z obrazložitvijo, ki jo zahteva člen [253 ES], vsebova[ti] tudi posebno obrazložitev iz člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994“.
67 V zvezi s tem je Svet v uvodnih izjavah 29 in 31 izpodbijane uredbe podal sledečo obrazložitev.
68 Svet je v zvezi z drugo simetrično metodo najprej „poudaril, da Skupnost n[i] uporablja[la] te metodologije, ker meni, da je postopek izbiranja posamičnih transakcij za opravljanje take primerjave [vsake posamične transakcije] težko izvedljiv in preveč obširen, vsaj v tem primeru, kjer obstaja na tisoče izvoznih in domačih transakcij“. Svet je sklenil, da „[druga simetrična metoda] ne bi mogla biti ustrezna alternativna metoda primerjave (uvodna izjava 29 izpodbijane uredbe).
69 Dalje, v zvezi s prvo simetrično metodo je Svet navedel, da „je uporaba te [asimetrične] metode pokazala občutno višjo stopnjo kot metoda primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen, ki ne bi upoštevala učinka občutnega padca cen izvoza v Skupnost v drugi polovici obdobja preiskave“. Zato Svet dalje navaja, „če torej ne bi bila uporabljena metoda primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij, bi bil torej občutno večji ali ciljni damping, do katerega je prišlo v [drugi] polovici obdobja preiskave, zavajajoče prikrit z uporabo primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen“. Ob tem je Svet dodal, „da je bilo pri izračunu dampinga primerno, s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij, upoštevati tudi dejstvo, da so bile izvozne cene v drugi polovici obdobja preiskave nižje od proizvodnih stroškov in so tako pomenile zelo nevarno obliko dampinga“ (uvodna izjava 31 izpodbijane uredbe).
70 Potem ko je Sodišče prve stopnje opozorilo na te razloge v zvezi z drugim pogojem za uporabo asimetrične metode, ugotavlja, po zgledu Sveta, da se prvi tožbeni razlog na ta drugi pogoj sklicuje le na kratko in deloma ter poleg tega le v povezavi z obrazložitvijo iz začasne uredbe.
71 Tako tožeči stranki v točki 25(ii) tožbe izpodbijata presojo Komisije, izvedeno na stopnji začasne uredbe, v skladu s katero prva simetrična metoda ni odražala celotnega obsega dampinga. Tožeči stranki se v tem kontekstu sploh ne sklicujeta na drugo simetrično metodo.
72 V nadaljevanju utemeljitve prvega tožbenega razloga za razveljavitev, navedenega v točkah od 29 do 33 tožbe, ki se nanaša na izpodbijanje dokončnih ukrepov, ki jih je sprejel Svet, se tožeči stranki ne vračata k drugemu pogoju za uporabo asimetrične metode, in to kljub dejstvu, da je obrazložitev iz uvodnih izjav 29 in 31 izpodbijane uredbe, ki sta ji tožeči stranki nasprotovali na stopnji začasne uredbe, hkrati nova (glej uvodno izjavo 29 izpodbijane uredbe) in podrobnejša (glej uvodno izjavo 31 iste uredbe) od obrazložitve iz uvodne izjave 29 začasne uredbe. Tožeči stranki svojo ugotovitev osredotočata le na prvi pogoj za uporabo asimetrične metode, ki se nanaša na obstoj vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje od kupca do kupca, po regijah ali časovnih obdobjih.
73 Z drugimi besedami in brez poseganja v ugotovitve, navedene v točki 76 spodaj in naslednjih, prvi tožbeni razlog, ki sta ga v tožbi navedli tožeči stranki, v bistvu ne izpodbija zakonitosti obrazložitve izpodbijane uredbe v zvezi z drugim pogojem asimetrične metode. Sodišče prve stopnje poleg tega poudarja, da tega izpodbijanja ni v delu tožbe, ki se nanaša na drugi tožbeni razlog za razveljavitev v zvezi z zakonitostjo ‚nastavitve na ničlo‘ v okviru asimetrične metode. Tožeči stranki sta na obravnavi Sodišču prve stopnje v bistvu potrdili, da v tožbi tega nista izpodbijali.
74 Šele na stopnji replike sta tožeči stranki pred Sodiščem prve stopnje prvič izpodbijali zakonitost obrazložitev izpodbijane uredbe v zvezi z drugim pogojem za uporabo asimetrične metode.
75 Vendar taki očitki glede dejstva, da bi se druga simetrična metoda, četudi pri tisočih transakcijah, lažje izvedla, ne temeljijo na novih dokazih, ki naj bi se odkrili med postopkom pred Sodiščem prve stopnje in ne pomenijo razširitve očitka, predhodno navedenega v tožbi, ali je z njim v tesni zvezi. Te očitke, ki torej predstavljajo nove očitke, je treba na podlagi člena 48(2) Poslovnika zavreči kot nedopustne (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 21. marca 2002 v zadevi Joynson proti Komisiji, T-231/99, Recueil, str. II-2085, točke od 156 do 158, in z dne 28. novembra 2002 v zadevi Scan Office Design proti Komisiji, T-40/01, Recueil, str. II-5043, točka 96).
76 Vendar Sodišče prve stopnje, kot je navedeno v točki 73 zgoraj, poudarja, da je treba določene ugotovitve v zvezi z zakonitostjo obrazložitve izpodbijane uredbe glede drugega pogoja za uporabo asimetrične metode obravnavati po temelju.
77 Zato očitek iz točke 25(ii) tožbe, da naj dejstvo, da je bila stopnja dampinga, pridobljena z asimetrično metodo, v bistvu višja od stopnje dampinga, pridobljene s prvo simetrično metodo, ne bi pomenilo ugotovitve, da asimetrična metoda bolje odraža celotni obseg dampinga, ni popolnoma neupošteven v zvezi z izpodbijano uredbo. Čeprav je bil ta očitek v tožbi naveden dejansko le v zvezi z začasno uredbo in izpodbijana uredba v uvodni izjavi 31 vsebuje veliko bolj podrobno obrazložitev glede drugega pogoja za uporabo asimetrične metode od začasne uredbe, ostaja dejstvo, da se v tej uvodni izjavi 31 Svet še naprej sklicuje zlasti na ugotovljeno razliko med stopnjo dampinga, izračunano na podlagi asimetrične metode, in stopnjo dampinga, izračunano na podlagi prve simetrične metode. Iz tega sledi, da ta očitek, na katerega se sklicujeta tožeči stranki zoper obrazložitev začasne uredbe, velja tudi za končno uredbo.
78 Poleg tega je treba določene argumente, navedene zgolj v repliki, prav tako šteti za nedopustne, ker so tesno povezani z navedenim očitkom, ki ga nadgrajujejo.
79 Ti dodatni argumenti, ki predstavljajo nasprotovanje tožečih strank določenim stališčem Sveta, navedenim v odgovoru na tožbo, v skladu s katerimi naj bi razlika dveh odstotkovnih točk med stopnjama dampinga, ki izhaja iz prve simetrične metode ali asimetrične metode, veljala za občutno, kadar te stopnje znašajo 4 % in 6 %, medtem ko to ne velja, kadar te stopnje znašajo 52 % in 54 %. Po mnenju tožečih strank te metode primerjave rezultatov, ki izhajajo iz prve simetrične metode in asimetrične metode, ni mogoče izpeljati iz osnovne uredbe in bi jo morale institucije predhodno jasno obrazložiti.
80 Najprej je treba opozoriti, da imajo institucije Skunosti v skladu z ustaljeno sodno prakso na področju ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučevati (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 17. julija 1998 v zadevi Thai Bicycle Industry proti Svetu, T-118/96, Recueil, str. II-2991, točka 32; z dne 4. julija 2002 v zadevi Arne Mathisen proti Svetu, T-340/99, Recueil, str. II-2905, točka 53, in z dne 28. oktobra 2004 v zadevi Shanghai Teraoka Electronic proti Svetu, T-35/01, Recueil, str. II-3663, točka 48; glej v tem smislu sodbo NTN Toyo Bearing in drugi proti Svetu, točka 55 zgoraj, točka 19, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 29. januarja 1998 v zadevi Sinochem proti Svetu, T-97/95, Recueil, str. II-85, točka 51).
81 Iz tega sledi, da mora biti nadzor sodišč Skupnosti nad presojo institucij omejen na preverjanje, ali so se upoštevala postopkovna pravila, ali je bilo dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pravilno ugotovljeno ter ali ne gre za očitno zmotno presojo tega dejanskega stanja ali zlorabo pooblastil (sodbi Sodišča NTN Toyo Bearing in drugi proti Svetu, točka 55 zgoraj, točka 19, in z dne 22. oktobra 1991 v zadevi Nölle, C-16/90, Recueil, str. I-5163, točka 12; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 28. septembra 1995 v zadevi Ferchimex proti Svetu, T-164/94, Recueil, str. II-2681, točka 67; Thai Bicycle Industry proti Svetu, točka 80 zgoraj, točka 33; Arne Mathisen proti Svetu, točka 80 zgoraj, točka 54, in Shanghai Teraoka Electronic proti Svetu, točka 80 zgoraj, točka 49).
82 Vendar izvrševanje določb člena 2(11) osnovne uredbe s strani institucij in zlasti drugega pogoja za uporabo asimetrične metode, ki se nanaša na nezmožnost simetričnih metod, da pokažejo celotni obseg izvajanega dampinga, pomeni zapletene gospodarske presoje teh institucij.
83 Poleg tega, čeprav cilj drugega pogoja za uporabo asimetrične metode sicer ni uporaba metode izračuna stopnje dampinga, ki vodi k višjemu rezultatu, temveč uporaba metode, ki odraža celotni obseg izvajanega dampinga, asimetrična metoda, pod pogojem, da vključuje ‚nastavitev na ničlo‘, navedeno v točki 97 spodaj, še vedno ne privede, kadar so bile določene izvozne transakcije opravljene brez dampinga, do stopnje dampinga, ki je višja od stopnje, ki izhaja iz prve simetrične metode (glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa za sodbo Petrotub, točka 35 zgoraj, točke od 8 do 15). Zato iz stopnje dampinga, ki je bila dobljena na podlagi asimetrične metode in je višja od stopnje dampinga, ki izhaja iz prve simetrične metode, nujno izhaja, da so poleg transakcij, opravljenih po dampinški ceni, obstajale transakcije, ki so bile opravljene brez dampinga. Sodišče prve stopnje v teh okoliščinah meni, da dejstvo, da je bila stopnja dampinga, dobljena na podlagi asimetrične metode, višja od stopnje, dobljene na podlagi simetrične metode, ni neupoštevno za ugotovitev, ali ta slednja metoda lahko odraža celotni obseg izvajanega dampinga.
84 Vendar iz izpodbijane uredbe, kot je pojasnjeno v končnem dokumentu o razkritju, izhaja, da naj bi se stopnje dampinga v zvezi z družbo Ritek, izračunane po teh dveh metodah, razlikovale za dvakratnik (7,16 % po prvi simetrični metodi in 15,28 % po asimetrični metodi) in da so se v zvezi z družbo Prodisc Technology razlikovale za skoraj šest odstotkovnih točk (21,15 % po prvi simetrični metodi in 26,98 % po asimetrični metodi). Poleg tega iz uvodne izjave 31 izpodbijane uredbe v bistvu izhaja, da so bile izvozne cene, zaradi njihovega občutnega znižanja, v drugi polovici obdobja preiskave nižje od proizvodnih stroškov zadevnega proizvoda in so zato pomenile zelo nevarno obliko dampinga.
85 V teh okoliščinah Sodišče prve stopnje ocenjuje, da Svet v uvodni izjavi 31 izpodbijane uredbe ni storil očitne napake pri presoji s tem, ko je štel, da naj bi bil učinek uporabe prve simetrične metode neprimerno prikrivanje občutno večjega ali ciljnega dampinga, do katerega je prišlo v drugi polovici obdobja preiskave, in s tem, ko se je odločil dati prednost asimetrični metodi.
86 Trditev tožečih strank, da naj metoda primerjave stopenj dampinga, ki izhajajo iz prve simetrične metode in asimetrične metode, ki so jo uporabile in pojasnile institucije v odgovoru na tožbo, ne bi bila niti predhodno opisana niti objavljena, je treba zavrniti. Kadar institucije izvršujejo diskrecijske pravice, ki jim jo daje osnovna uredba, namreč niso dolžne podrobno in predhodno pojasniti meril, ki naj bi se uporabljala v neki situaciji, niti v primerih, ko določajo nove načelne možnosti (glej sodbo Thai Bicycle Industry proti Svetu, točka 80 zgoraj, točka 68 in navedena sodna praksa).
87 Zato je treba očitke tožečih strank glede drugega pogoja uporabe asimetrične metode delno zavreči kot nedopustne in delno zavrniti kot neutemeljene.
88 Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da se prvi tožbeni razlog za razveljavitev zavrne.
Drugi tožbeni razlog glede uporabe ‚nastavitve na ničlo‘ ob kršitvi člena 2 osnovne uredbe
Trditve strank
89 Tožeči stranki v drugem tožbenem razlogu za razveljavitev v bistvu zatrjujeta, da je Svet v tem primeru napačno uporabil ‚nastavitev na ničlo‘.
90 Trdita, da je pritožbeni organ Svetovne trgovinske organizacije (STO) ta mehanizem razglasil za nezakonitega v poročilu z dne 1. marca 2001 (WT/DS141/AB/R) (v nadaljevanju: poročilo „posteljnina“), sprejetem v zadevi WTS/DS141 „Evropske skupnosti – protidampinške dajatve na uvoze bombažne posteljnine s poreklom iz Indije“ (v nadaljevanju: zadeva „posteljnina“) .
91 Po mnenju tožečih strank, naj ta razglasitev nezakonitosti ne bi veljala le v posebnem kontekstu zadeve „posteljnina“ (uporaba tehnike ‚nastavitev na ničlo‘ med modeli in v okviru prve simetrične metode), temveč tudi v tem primeru (uporaba tehnike ‚nastavitev na ničlo‘ na ravni vsake posamezne primerjave in v okviru asimetrične metode). Po mnenju tožečih strank naj bi namreč člen 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 in člen 2(11) osnovne uredbe upravičil uporabo tehnike ‚nastavitev na ničlo‘ le, če bi se izvozna cena štela kot tehtano povprečje vseh primerljivih transakcij ali če bi se štela posamično za vsako transakcijo. Po mnenju tožečih strank naj bi izkrivljenje cen posameznih izvoznih transakcij kršilo „načelo poštene primerjave“ v okviru asimetrične metode, in to še bolj očitno kot v zadevi „posteljnina“, v kateri so izvozne cene različnih modelov štele za tehtano povprečje.
92 Tožeči stranki zatrjujeta, da ‚nastavitev na ničlo‘ ni edina tehnika, ki lahko pomaga odpraviti stanje ciljnega dampinga. Komisiji naj bi predlagali nadomestne rešitve asimetrični metodi z ‚nastavitvijo na ničlo‘, da bi upoštevala domnevni ciljni damping. Zato naj bi predlagali kombinirano uporabo prve simetrične metode in druge simetrične metode ali asimetrične metode s simetrično metodo. Svet pa naj teh argumentov ne bi upošteval.
93 Svet odgovarja, da poročilo „posteljnina“ ni upoštevno, ker se nanaša na mehanizem ‚nastavitve na ničlo‘ med modeli, ta mehanizem so v preteklosti uporabljale institucije v okviru prve simetrične metode in ne da bi predhodno ugotovile obstoj razlike v vzorcu izvoznih cen. To poročilo naj bi se nanašalo na drugačno situacijo, kot je ta v obravnavanem primeru, v kateri se je tehnika ‚nastavitev na ničlo‘ uporabila na ravni vsake posamezne primerjave v okviru asimetrične metode, kadar obstaja razlika v vzorcu izvoznih cen.
94 Svet dodaja, da je asimetrična metoda v primerjavi s prvo simetrično metodo smiselna le, če se uporabi tehnika ‚nastavitev na ničlo‘. Brez tega mehanizma bi namreč ta metoda matematično vodila k enakemu rezultatu kot prva simetrična metoda in se ne bi bilo mogoče preprečiti, da nedampinški izvozi prikrivajo dampinške izvoze.
95 Svet poudarja, da v nasprotju s trditvami strank v tem primeru pri posameznih primerjavah med vsako izvozno ceno in normalno vrednostjo ni znižal izvozne cene na raven normalne vrednosti, kjer je ta cena presegla to vrednost. Nasprotno, primerjava s povprečno normalno vrednostjo naj bi bila opravljena glede na dejansko ceno vsakega posameznega izvoza. V tem primeru naj bi bila le stopnja dampinga, ki izhaja iz te primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo, ki je bila, po potrebi, zmanjšana na nič, da bi se izognili temu, da ta stopnja, kjer je bila negativna in je tako ustrezala izvozu brez dampinga, ne bi povzročila prikrivanja celotnega obsega sicer izvajanega dampinga. Pri tem naj, po mnenju Sveta, ne bi bilo nič samovoljnega ali nelojalnega.
96 Druge možne metode, ki sta jih predlagali tožeči stranki, je Svet upošteval, vendar jih je zaradi velikega števila zadevnih transakcij zavrnil. Poleg tega naj osnovna uredba ne bi predvidela možnosti kombiniranja dveh metod za izračun stopnje dampinga.
Presoja Sodišča prve stopnje
97 Uvodoma je treba opisati mehanizem ‚nastavitve na ničlo‘. ‚Nastavitev na ničlo‘ je operacija, s katero se negativna stopnja dampinga, znak, da je bila prodaja za izvoz opravljena po višji ceni od normalne vrednosti, zmanjša na nič, da bi se izognili učinku prikrivanja, ki naj bi ga imelo upoštevanje te negativne stopnje dampinga na sicer ugotovljeni damping. ‚Nastavitev na ničlo‘, kot navaja generalni pravobranilec F. G. Jacobs v sklepnih predlogih za sodbo Petrotub, točka 35 zgoraj (točka 16), čeprav v protidampinškem zakoniku 1994 in osnovni uredbi sploh ni omenjena, navadno uporabljajo države uvoznice in carinske unije, med njimi Evropska skupnost.
98 Glede poročila „posteljnina“ in ne da bi bilo treba obravnavati vprašanja, ali priporočila in odločitve iz poročil organa za reševanje sporov, vzpostavljenih v okviru STO, zavezujejo sodišča Skupnosti, Sodišče prve stopnje meni, da je nepravilna trditev tožečih strank, da naj bi rešitev, navedena v tem poročilu, veljala tudi za tehniko ‚nastavitev na ničlo‘, izvajano v okviru asimetrične metode.
99 V tem poročilu je pritožbeni organ STO svojo zavrnitev tehnike ‚nastavitve na ničlo‘ med modeli po prvi simetrični metodi v bistvu utemeljil na besedilu dela člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 v zvezi s to prvo metodo. Tako je v točki 55 poročila „posteljnina“ pritožbeni organ opozaril, da „so po tej metodi preiskovalni organi dolžni primerjati tehtano povprečje normalne vrednosti in tehtano povprečje cen vseh primerljivih izvoznih poslov“ in pritožbeni organ je izrecno vztrajal na besedi „vseh“. Zaradi te besede je ta organ štel, da ‚nastavitev na ničlo‘, ki po njegovem mnenju ni dopuščala upoštevanja cen vseh izvoznih poslov, ni bila uporabljiva v okviru prve simetrične metode.
100 Vendar Sodišče prve stopnje poudarja, da člen 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 v zvezi z asimetrično metodo nikakor ne predvideva primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti z vsemi posameznimi izvozi, temveč določa, da bo to normalno vrednost „mogoče primerjati s cenami posameznih izvoznih transakcij“. Obrazložitev pritožbenega organa v zvezi s prvo simetrično metodo torej pri asimetrični metodi ni uporabljiva. Nasprotno, ta obrazložitev, ki jo je pritožbeni organ utemeljil z vztrajanjem pri besedi „vseh“, prej a contrario nakazuje, da bi lahko organi države uvoznice v okviru asimetrične metode opravili selekcijo izvoznih transakcij, ki se primerjajo z normalno vrednostjo.
101 To sicer predlaga generalni pravobranilec F. G. Jacobs v sklepnih predlogih za sodbo Petrotub, točka 35 zgoraj (točka 11). To trdi tudi Svet v odgovoru na tožbo, ko v bistvu poudarja, da bi lahko institucije Skupnosti ob upoštevanju besedila člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 v zvezi z asimetrično metodo predvidele dva načina postopanja v okviru te metode: bodisi selekcijo posameznih izvoznih transakcij, ki se primerjajo s tehtanim povprečjem normalne vrednosti in s tem iz te primerjave popolnoma in enostavno izključijo določene izvoze (izvoze brez dampinga), bodisi upoštevajo vse izvozne transakcije v okviru te primerjave, vendar s pomočjo ‚nastavitve na ničlo‘ posameznih negativnih stopenj dampinga, da bi se izognili temu, da te stopnje ne bi prikrivale dampinga, ki se sicer izvaja. Svet navaja, da so institucije pri prenosu člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 v pravo Skupnosti na koncu sprejele ta drugi način, ki je za izvoznike ugodnejši. Pojasnjuje, da se je tehtano povprečje normalne vrednosti zaradi odločitve, da se določeni izvozi ne bodo izključili, kot v zvezi z asimetrično metodo določa člen 2(11), drugi stavek, osnovne uredbe, „primerjalo s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij“.
102 Sodišče prve stopnje meni, da je to pojasnilo Sveta točno. Pri prenosu Protidampinškega zakonika iz leta 1994 v pravo Skupnosti so namreč institucije Skupnosti uporabljale tehniko ‚nastavitev na ničlo‘ ne le pri asimetrični metodi, temveč tudi pri prvi simetrični metodi. Zato vključitev besede „vseh“ v drugi stavek člena 2(11) osnovne uredbe, ki je sicer nikakor ni narekovalo besedilo drugega stavka člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994, ni moglo odražati odločitve institucij, da pri asimetrični metodi ne bodo več uporabljale tehnike ‚nastavitve na ničlo‘. Ta vključitev bi lahko odražala le, kot je Svet pojasnil v svojih vlogah in potrdil na obravnavi, odločitev institucij Skupnosti, da določenih posameznih izvoznih transakcij ne bodo izključevale iz primerjave, ki se opravlja v okviru asimetrične metode.
103 Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da niti besedilo člena 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994, ki se razlaga v luči poročila „posteljnina“, niti besedilo člena 2(11) osnovne uredbe ne prepoveduje uporabe tehnike ‚nastavitve na ničlo‘ v okviru asimetrične metode.
104 Poleg tega Sodišče prve stopnje poudarja, da je sam pritožbeni organ STO, zlasti v točkah 46, 47 in 66 poročila „posteljnina“, pojasnil, da se njegova presoja in poročilo nanašata na vprašanje, ali je metoda ‚nastavitve na ničlo‘, „kot so jo uporabile Evropske skupnosti v okviru zadevne protidampinške preiskave v tem sporu“, v skladu s členom 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994. To pomeni dodatni pokazatelj, da pritožbeni organ STO ni želel razširiti obsega svojega poročila prek prve simetrične metode.
105 Nazadnje, glede nepravičnosti primerjave, ki naj ne bi upoštevala vseh primerljivih izvoznih transakcij in na katero se pritožbeni organ STO sklicuje na koncu točke 55 poročila „posteljnina“, Sodišče prve stopnje ocenjuje, da tega sklicevanja kljub njegovi očitni splošnosti ni mogoče ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev razlagati kot odklonitev tehnike ‚nastavitev na ničlo‘ v vseh kontekstih.
106 Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da se poročilo „posteljnina“, v nasprotju s trditvami tožečih strank, nanaša le na tehniko ‚nastavitev na ničlo‘ med modeli v okviru prve simetrične metode in ga ni mogoče šteti, da bi se nanašal na ta mehanizem tudi takrat, kadar bi se ga uporabljalo okviru asimetrične metode.
107 Zato, čeprav bi bi bilo, kot je ugotovil pritožbeni organ STO, dejansko v nasprotju s členom 2.4.2 Protidampinškega zakonika iz leta 1994 in nepravično uporabljati tehniko ‚nastavitev na ničlo‘ med modeli v okviru prve simetrične metode in poleg tega brez obstoja razlike v vzorcu izvoznih cen, po drugi strani ni niti v nasprotju s to določbo in členom 2(11) osnovne uredbe niti nepravično v smislu člena 2(10) iste uredbe uporabljati tehniko ‚nastavitev na ničlo‘ v okviru asimetrične metode, kadar sta izpolnjena oba pogoja za uporabo te metode.
108 Iz tega sledi, da se tožeči stranki pri izpodbijanju tehnike ‚nastavitev na ničlo‘ v okviru asimetrične metode, ki ga je v izpodbijani uredbi uporabil Svet, napačno sklicujeta na poročilo „posteljnina“ in v svojih vlogah navajata tehniko ‚nastavitev na ničlo‘ med modeli v okviru simetrične metode.
109 V vsakem primeru in tako, kot je v vlogah poudaril Svet, je tehnika ‚nastavitev na ničlo‘ glede na svoje rezultate matematično potrebna za razlikovanje asimetrične metode od prve simetrične metode. Če tega zmanjšanja ni, asimetrična metoda vodi vedno k enakemu rezultatu kot prva simetrična metoda (glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa za sodbo Petrotub, točka 35 zgoraj, točke od 8 do 15).
110 Poleg tega, v nasprotju s trditvami tožečih strank, tehnika ‚nastavitev na ničlo‘ v okviru asimetrične metode, kot se je izvedla v tem primeru, ni bila sestavljena iz spremembe cen posameznih izvoznih transakcij. Svet je pri primerjavi z normalno vrednostjo vsako izvozno transakcijo upošteval po njeni dejanski vrednosti. Le v primerih, ko je stopnja dampinga, ki izhaja iz te posamezne primerjave, negativna, se ta stopnja zmanjša na nič, da bi se izognili temu, da bi prikrili sicer ugotovljen damping.
111 Nazadnje je treba zavrniti argument tožečih strank, da naj tehnika ‚nastavitev na ničlo‘ ne bi bil edini način, da se upošteva ciljni damping, in da naj bi Komisiji predlagale druge možne rešitve, ki naj ne bi bile upoštevane, in sicer kombinirano uporabo simetričnih metod ali asimetrične metode s simetrično metodo.
112 Po eni strani se tožeči stranki s tem argumentom sklicujeta na alternative, ki naj bi jih predlagali Komisiji. Ne trdita, da so institucije storile očitno napako pri presoji s tem, da so raje uporabile asimetrično metodo kot te alternative.
113 Po drugi strani, možnost kombinirane uporabe metod, navedenih v členu 2(11) osnovne uredbe, nikakor ne ustreza sistemu, ki ga vzpostavlja ta določba. Ta člen namreč za izračun stopnje dampinga določa uporabo ene od treh mogočih metod, med katerimi sta dve simetrični, ki pomenita normalni metodi, in ena asimetrična, ki je izjemna metoda. Pogoj glede obstoja vzorca izvoznih cen, ki se razlikuje po časovnih obdobjih, od kupca do kupca ali po regijah, je le eden od pogojev za uporabo asimetrične metode. Določitev tega pogoja torej nikakor nima namena, da se institucija dopusti, da razdelijo obdobje preiskave po časovnih obdobjih, glede na kupce ali po regijah, da bi v skladu s temi časovnimi obdobji, kupci ali regijami uporabile kombinacijo prve in druge metode izračuna. Institucije torej nikoli ne morejo uporabiti kombinacije metod izračuna stopnje dampinga.
114 Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljenega.
115 Ker sta bila oba tožbena razloga za razveljavitev zavrnjena, je tožbo treba zavrniti.
Stroški
116 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeči stanki nista uspeli, se jima v skladu s predlogi Sveta naloži plačilo stroškov.
117 V skladu s členom 87(4), prvi pododstavek, institucije, ki so v postopku intervenirale, nosijo svoje stroške. Komisija, ki je intervenirala v podporo Svetu, nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti razširjeni senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Ritek Corp. in Prodisc Technology Inc. nosita svoje stroške in stroške Sveta.
3) Komisija nosi svoje stroške.
Vilaras | Martins Ribeiro | Dehousse |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 24. oktobra 2006.