SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 5. novembra 2014

Zadeva T‑669/13 P

Evropska komisija

proti

Florence Thomé

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Obvestilo o natečaju – Zavrnitev zaposlitve – Obstoj diplome, ki je v skladu z obvestilom o natečaju zaradi priznanja – Premoženjska in nepremoženjska škoda“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 7. oktobra 2013 v zadevi Thomé/Komisija (F‑97/12, ZOdl. JU, EU:F:2013:142), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Zahteva po univerzitetnih diplomah – Pojem univerzitetne diplome – Presoja glede na zakonodajo države poteka študija – Diskrecijska pravica komisije in organa za imenovanje – Sodni nadzor – Obseg

(Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 5)

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Načelo kontradiktornosti – Obseg – Pravica institucij Unije, da se nanj sklicujejo kot stranke v postopku

3.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo pravil nacionalnega prava, od katerih je odvisna zakonitost izpodbijanega akta – Izključitev, razen ob izkrivljanju

(Člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

1.      Kadar ni niti v uredbi ali direktivi, ki se uporablja za natečaje za zaposlitev, niti v obvestilu o natečaju nobene nasprotne določbe, je treba zahtevo po univerzitetni diplomi, s katero je pogojena udeležba na javnem natečaju, nujno razumeti v pomenu, ki ga temu izrazu daje zakonodaja države članice, v kateri je kandidat končal študij, na katerega se sklicuje.

V zvezi s tem zavrnitev pripustitve k preizkusom, ki jo natečajna komisija izreče, ker diploma, ki jo je predložil kandidat, ni na ravni, zahtevani v obvestilu o natečaju, ne spada pod diskrecijsko pravico, priznano tej komisiji, in mora biti zato dostopna za popoln sodni nadzor.

Enako raven nadzora je treba uporabiti v zvezi s presojo, ki jo organ, pristojen za imenovanje, opravi o obstoju diplome ali o tem, ali ta ustreza zahtevam iz obvestila o natečaju. Preudarki, zaradi katerih sodišče Unije izvede popoln sodni nadzor nad takimi presojami, kadar jih opravi komisija, in sicer glede spoštovanja enakega obravnavanja kandidatov in zakonitosti analize o tem, ali diploma ustreza zahtevam iz obvestila o natečaju, je namreč mogoče prenesti na nadzor navedenega organa, kadar se ta odloči, da bo presoje natečajne komisije nadomestil z lastnimi presojami.

(Glej točke 26, 27 in 42.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: sodbi z dne 11. februarja 1992, Panagiotopoulou/Parlament, T‑16/90, Recueil, EU:T:1992:11, točka 39; in 3. marca 1994, Cortes Jimenez in drugi/Komisija, T‑82/92, RecFP, EU:T:1994:24, točki 33 in 34.

2.      Načelo kontradiktornosti se uporablja v vseh postopkih, v katerih bi bila lahko izdana odločba institucije ali organa Unije, ki pomembno vpliva na interese neke osebe. To načelo praviloma pomeni, da imajo stranke v postopku pravico zavzeti stališče glede dejanskega stanja in listin, na katerih bo temeljila sodna odločba, ter do razpravljanja o dokazih in stališčih, predstavljenih sodišču, in tožbenih razlogih, ki jih sodišče preizkusi po uradni dolžnosti in na katere namerava opreti svojo odločitev. Da bi se zadostilo zahtevam, ki se nanašajo na pravico do poštenega sojenja, je namreč pomembno, da stranke poznajo pravne in dejanske okoliščine, ki imajo odločilen vpliv na izid postopka, in da imajo možnost o njih kontradiktorno razpravljati.

Sodišča Unije skrbijo, da se v postopkih, ki jih vodijo, spoštuje načelo kontradiktornosti in da ga tudi sama spoštujejo. Vsaka stranka v postopku pred sodišči Unije je ne glede na svoj pravni status upravičena, da se spoštuje to načelo. Zato se nanj lahko sklicujejo tudi institucije in organi Unije, kadar so stranke v teh postopkih.

(Glej točki 31 in 32.)

Napotitev na:

Sodišče, sodba z dne 17. decembra 2009, revizija sodbe M/EMEA, C‑197/09 RX-II, ZOdl., EU:C:2009:804, točki 41 in 42.

3.      Kar zadeva nadzor, ki ga mora Splošno sodišče opraviti nad presojami sodišča na prvi stopnji, ki se ne nanašajo na pravo Unije, ampak na razlago in uporabo nacionalnega prava države članice, od katerega je odvisna zakonitost odločb, ki se pred njim izpodbijajo, je treba take presoje sankcionirati le v primerih, kadar temeljijo na izkrivljanju upoštevnih pravil nacionalnega prava ali pomenijo očitno napako pri njihovi razlagi ali uporabi.

Poleg tega mora biti tako izkrivljanje očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejstev in dokazov.

(Glej točki 46 in 47.)

Napotitev na:

Sodišče, sodba z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, ZOdl., EU:C:2011:452, točke od 44 do 53;

Splošno sodišče: sodba z dne 18. junija 2013, Heath/ECB, T‑645/11 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:326, točka 101 in navedena sodna praksa.