SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 30. januarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Politika priseljevanja – Pravica do združitve družine – Direktiva 2003/86/ES – Člen 10(3)(a) – Združitev družine mladoletnega begunca brez spremstva z njegovimi predniki v prvem kolenu v ravni črti – Člen 2(f) – Pojem ‚mladoletnik brez spremstva‘ – Sponzor, ki je bil ob vložitvi prošnje mladoleten, vendar je med postopkom združitve družine postal polnoleten – Upoštevni datum za presojo mladoletnosti – Rok za vložitev prošnje za združitev družine – Polnoletna sestra sponzorja, ki zaradi hude bolezni potrebuje stalno pomoč staršev – Polni učinek pravice do združitve družine mladoletnega begunca brez spremstva – Člen 7(1) – Člen 12(1), prvi in tretji pododstavek – Možnost, da za združitev družine veljajo dodatni pogoji“
V zadevi C‑560/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wien (upravno sodišče na Dunaju, Avstrija) z odločbo z dne 25. septembra 2020, ki je na Sodišče prispela 26. oktobra 2020, v postopku
CR,
GF,
TY
proti
Landeshauptmann von Wien,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi K. Lenaerts, predsednik, L. Bay Larsen, podpredsednik, A. Arabadjiev, predsednik senata, A. Prechal, predsednica senata, E. Regan, T. von Danwitz, predsednika senatov, O. Spineanu‑Matei, predsednica senata, M. Ilešič, J.‑C. Bonichot, sodnika, L. S. Rossi (poročevalka), sodnica, I. Jarukaitis, A. Kumin, N. Jääskinen, N. Wahl in M. Gavalec, sodniki,
generalni pravobranilec: A. M. Collins,
sodna tajnica: M. Krausenböck, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. februarja 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za CR, GF in TY, J. Ecker, Rechtsanwältin in D. Bernhart, vodja oddelka za združitev družine pri generalnem sekretariatu avstrijskega rdečega križa,
– za avstrijsko vlado A. Posch, J. Schmoll, C. Schweda in V.-S. Strasser, agenti,
– za nizozemsko vlado M. K. Bulterman, H. S. Gijzen in C. S. Schillemans, agentke,
– za Evropsko komisijo C. Cattabriga, J. Hottiaux in B.-R. Killmann, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 4. maja 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(f), člena 7(1), člena 10(3)(a) ter člena 12(1) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med CR in GF ter njuno hčerjo TY, sirskimi državljani, in Landeshauptmann von Wien (deželni glavar zvezne dežele Dunaj, Avstrija), ker je zadnjenavedeni zavrnil prošnje CR, GF in TY za izdajo nacionalnega vizuma zaradi združitve družine z osebo RI, ki ima status begunca v Avstriji in ki je sin CR in GF ter brat TY.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 2, 4 in od 6 do 10 Direktive 2003/86 je navedeno:
„(2) Ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, je treba sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava[ta] zlasti člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, [podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP)] in Listina Evropske unije o temeljnih […] pravicah [(v nadaljevanju: Listina)].
[…]
(4) Združitev družine je potrebna, da se omogoči družinsko življenje. Pomaga ustvariti socialno in kulturno stabilnost, ki olajša vključevanje državljanov tretjih držav v državo članico, kar spodbuja tudi ekonomsko in socialno kohezijo, ki je temeljni cilj Skupnosti, določen v Pogodbi.
[…]
(6) Da se zavaruje družina in zagotovi ali ohrani družinsko življenje, je treba na podlagi skupnih meril določiti materialne pogoje za uresničevanje pravice do združitve družine.
(7) Države članice bi morale biti sposobne uporabljati to direktivo tudi takrat, ko družina vstopi skupaj.
(8) Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti položaju beguncev zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje. Treba bi bilo torej določiti ugodnejše pogoje za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine.
(9) Združitev družine bi vsekakor morala veljati za člane primarne družine, se pravi za zakonca in mladoletne otroke.
(10) Na državah članicah je, da se odločijo, ali želijo odobriti združitev družine za sorodnike v ravni črti, odrasle neporočene otroke, izvenzakonske ali registrirane partnerje in, v primeru poligamnega zakona, mladoletne otroke drugih zakoncev in sponzorja. Če država članica odobri združitev družin teh oseb, to ne vpliva na to, da države članice, ki ne priznavajo obstoja družinskih vezi v primerih, za katere velja ta določba, omenjenim osebam ne zagotovijo obravnave družinskih članov v zvezi s pravico do bivanja v drugi državi članici, kot je opredeljeno v ustrezni zakonodaji ES.“
4 Člen 1 Direktive 2003/86 določa:
„Namen te direktive je določiti pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic.“
5 Člen 2 te direktive določa:
„V tej direktivi:
[…]
(c) ‚sponzor‘ pomeni državljana tretje države, ki zakonito biva v državi članici in prosi za združitev s svojimi družinskimi člani, ali čigar družinski člani prosijo za združitev z njim/njo;
[…]
(f) ‚mladoletniki brez spremstva‘ pomeni državljane tretje države ali osebe brez državljanstva, mlajše od osemnajst let, ki prispejo na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna po zakonu ali običaju, dokler takšna oseba zanje učinkovito ne poskrbi, ali mladoletnike, ki ostanejo brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic.“
6 Člen 4 navedene direktive določa:
„1. Države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV in členu 16, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:
(a) zakoncu sponzorja;
(b) mladoletnim otrokom sponzorja in njegovega zakonskega partnerja, vključno z otroki, ki so posvojeni v skladu z odločitvijo pristojnega organa v državi članici ali odločitvijo, ki je avtomatično izvršljiva zaradi mednarodnih obveznosti navedene države članice ali jo je treba priznati v skladu z mednarodnimi obveznostmi;
[…]
Starost mladoletnih otrok, omenjenih v tem členu, mora biti pod mejo polnoletnosti, ki jo določa zakon države članice, in ne smejo biti poročeni.
[…]
2. Države članice lahko z zakoni ali predpisi na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:
(a) sorodnikom [prednikom] sponzorja ali njegovega zakonca v prvem kolenu v ravni vrsti, če jih le-ta vzdržujeta in v državi izvora nimajo ustrezne družinske podpore;
(b) odraslim neporočenim otrokom sponzorja ali njegovega zakonca, če so objektivno nesposobni poskrbeti za svoje potrebe zaradi svojega zdravstvenega stanja.
[…].“
7 Člen 5 iste direktive določa:
„1. Države članice odločijo, ali naj za uveljavljanje pravice do združitve družine prošnjo za vstop in bivanje pristojnim organom države članice predloži sponzor ali družinski člani.
[…]
5. Pri obravnavanju prošnje države članice ustrezno upoštevajo interese mladoletnih otrok.“
8 Člen 7(1) Direktive 2003/86 določa:
„1. Ko je prošnja za združitev družine predložena, lahko država članica zahteva, da oseba, ki je prošnjo predložila, zagotovi dokaze, da sponzor ima:
(a) stanovanje, ki se šteje kot normalno za primerljivo družino v enaki regiji in ki ustreza splošnim zdravstvenim in varnostnim merilom, ki veljajo v tej državi članici;
(b) zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, ki jih zavarovanje normalno pokrije za državljane v tej državi članici, zase in za svoje družinske člane;
(c) stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegove družinske člane, ne da bi potreboval pomoč socialnega sistema te države članice. Države članice ta sredstva ocenijo glede na njihovo naravo in rednost in lahko upoštevajo raven minimalne nacionalne plače in pokojnine ter število družinskih članov.“
9 Člen 10(2) in (3)(a) te direktive določa:
„2. Države članice lahko dovolijo združitev družine z drugimi družinskimi člani, ki niso omenjeni v členu 4, če jih begunec vzdržuje.
3. Če je begunec mladoletnik brez spremstva, države članice:
(a) dovolijo vstop in bivanje zaradi združitve družine z njegovimi sorodniki [predniki] v prvem kolenu v ravni črti brez uporabe pogojev, določenih v členu 4(2)(a);
[…].“
10 Člen 12(1) navedene direktive določa:
„Z odstopanjem od člena 7 države članice od begunca in/ali njegovih družinskih članov ne zahtevajo, da v zvezi s prošnjami za tiste družinske člane, omenjene v členu 4(1), zagotovijo dokaz, da begunec izpolnjuje zahteve, določene v členu 7.
Brez poseganja v mednarodne obveznosti, če je združitev družine mogoča v tretji državi, s katero ima sponzor in/ali družinski član posebne vezi, lahko država članica zahteva, da se zagotovi dokaz, omenjen v prvem pododstavku.
Države članice lahko zahtevajo, da begunec izpolni pogoje, omenjene v členu 7(1), če prošnja za združitev družine ni predložena v roku treh mesecev po odobritvi statusa begunca.“
Avstrijsko pravo
11 Bundesgesetz über die Niederlassung und den Aufenthalt in Österreich (Niederlassungs ‑ und Aufenthaltsgesetz – NAG) (zvezni zakon o nastanitvi in prebivanju v Avstriji (zakon o nastanitvi in prebivanju – NAG)) z dne 16. avgusta 2005 (BGBl. I, 100/2005) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: NAG), v členu 11, naslovljenem „Splošni pogoji za pridobitev dovoljenja za prebivanje“, določa:
„[…]
(2) Dovoljenja za prebivanje se tujcu lahko izdajo le, če:
[…]
2. ta dokaže pravico do stanovanja, ki se šteje za primerno za primerljivo veliko družino;
3. ima zdravstveno zavarovanje, ki krije vsa tveganja, tudi v Avstriji;
4. njegovo prebivanje ne more povzročiti finančnega bremena za lokalno skupnost;
[…]
(3) Tudi če obstaja razlog za zavrnitev iz odstavka 1, točke 3, 5 ali 6, ali če ni izpolnjen pogoj iz odstavka 2, točke od 1 do 7, se lahko dovoljenje za prebivanje izda, če je to potrebno zaradi ohranjanja zasebnega in družinskega življenja v smislu člena 8 [EKČP] […]“
12 Člen 46 tega zakona, naslovljen „Določbe o združitvi družine“, določa:
„(1) Dovoljenje za prebivanje se izda v obliki ,Rot-Weiss-Rot – Karte plus‘ [rdeče-belo-rdeča – plus karta) družinskim članom državljanov tretjih držav, če izpolnjujejo pogoje iz prvega dela in če
[…]
2. preostale pravice ostanejo na voljo, sponzor pa:
[…]
(c) ima status begunca in se člen 34(2) [Bundesgesetz über die Gewährung von Asyl (zvezni zakon o azilu) z dne 16. avgusta 2005 (BGBl. I, št. 100/2005) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: AsylG), ne uporablja […].“
13 Člen 34 AsylG, naslovljen „Družinski postopek v Avstriji“, v odstavkih 2 in 4 določa:
„(2) Na prošnjo družinskega člana tujca, ki mu je bil priznan status begunca, mu mora organ z odločbo priznati status begunca, če:
1. ta tujec ni storil kaznivega dejanja in
[…]
3. zoper tujca, ki mu je bil priznan navedeni status, ne teče noben postopek za odvzem statusa begunca (člen 7).
[…]
(4) Organ mora prošnje družinskih članov prosilca za azil obravnavati ločeno; postopki so združeni; pod pogoji iz odstavkov 2 in 3 so vsi družinski člani deležni enake zaščite. […]“
14 Člen 35 tega zakona, naslovljen „Prošnje za vstop, vložene pri organih za zastopanje“, določa:
„1. Družinski član v smislu odstavka 5 tujca, ki mu je bil priznan status begunca in ki je v tujini, lahko za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 34(1), točka 1, v povezavi s členom 2(1), točka 13, tega zakona, vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za vstop pri avstrijskem organu, pristojnem za konzularne misije v tujini (predstavniški organ). Če je prošnja za izdajo dovoljenja za vstop vložena več kot tri mesece po dokončnem priznanju statusa begunca, morajo biti izpolnjeni pogoji iz člena 60(2), točke od 1 do 3.
[…]
2a. Če je prosilec eden od staršev mladoletnika brez spremstva, ki mu je bil priznan status begunca ali subsidiarne zaščite, se šteje, da so pogoji iz člena 60(2), točke o 1 do 3, izpolnjeni.
[…]
5. V skladu s [členom 17(1) in (2) AsylG] družinski član pomeni osebo, ki je eden od staršev mladoletnega otroka, zakonec ali samski otrok tujca, ki je v času vložitve te prošnje mladoleten, ki mu je bil priznan status begunca ali subsidiarne zaščite, pod pogojem, da sta zakonca že sklenila zakonsko zvezo pred vstopom navedenega tujca; to velja tudi za registrirane partnerje, če je bila ta partnerska skupnost registrirana že pred vstopom tujca.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
15 Oseba RI, rojena 1. septembra 1999, je 31. decembra 2015 prišla v Avstrijo kot mladoletnik brez spremstva in tam 8. januarja 2016 vložila prošnjo za mednarodno zaščito na podlagi AsylG. S sklepom Bundesamt für Fremdenwesen und Asyl (zvezni urad za priseljevanje in azil, Avstrija), ki je bil RI vročen 5. januarja 2017, mu je bil priznan status begunca. Ta sklep je postal dokončen 2. februarja 2017.
16 CR in GF, starša RI, ter TY, njegova polnoletna sestra, so 6. aprila 2017, to je tri mesece in en dan po vročitvi navedenega sklepa, pri veleposlaništvu Republike Avstrije v Siriji zaprosili za dovoljenje za vstop in prebivanje v Avstriji z namenom združitve družine z RI na podlagi člena 35 AsylG (v nadaljevanju: prve prošnje za vstop in prebivanje). Ko so bile te prošnje vložene, je bila oseba RI še mladoletna. Vendar jih je to veleposlaništvo zavrnilo z odločbo, vročeno 29. maja 2018, z obrazložitvijo, da je oseba RI med postopkom združitve družine postala polnoletna. Ta odločba, zoper katero ni bila vložena pritožba, je postala dokončna 26. junija 2018.
17 CR, GF in TY so 11. julija 2018 pri deželnem glavarju Dunaja zaprosili za dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine z RI na podlagi člena 46(1), točka 2, NAG (v nadaljevanju: druge prošnje za vstop in prebivanje). Za to sta se osebi CR in GF sklicevali na pravice, ki jih imata na podlagi Direktive 2003/86, medtem ko je oseba TY svojo prošnjo oprla na člen 8 EKČP. Deželni glavar Dunaja je z odločbami z dne 20. aprila 2020 te prošnje zavrnil, ker niso bile vložene v treh mesecih po datumu, ko je bil osebi RI priznan status begunca.
18 CR, GF in TY so te odločbe izpodbijali pri Verwaltungsgericht Wien (upravno sodišče na Dunaju), ki je predložitveno sodišče.
19 Na prvem mestu, predložitveno sodišče dvomi o pravicah, ki jih lahko imajo osebe CR, GF in TY na podlagi člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, medtem ko je oseba RI med postopkom združitve družine postala polnoletna. V zvezi s tem meni, da bi bilo treba razlago, ki jo je Sodišče podalo v sodbi z dne 12. aprila 2018, A in S (C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 64), v zvezi s položajem, v katerem mladoletnik brez spremstva postane polnoleten med azilnim postopkom in torej pred vložitvijo prošnje za združitev družine, prenesti na položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je sponzor ob vložitvi te prošnje še mladoleten, tako da lahko tudi v tem drugem položaju pravica do združitve družine temelji na tej določbi.
20 Če bi bila ta ugotovitev potrjena, se predložitveno sodišče na drugem mestu sprašuje, ali je treba pojasnilo, ki ga je Sodišče podalo v točki 61 te sodbe in v skladu s katerim je treba prošnjo za združitev družine, ki jo na podlagi člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 vloži sponzor, ki je med azilnim postopkom postal polnoleten, načeloma vložiti v roku treh mesecev od dneva, ko mu je bil priznan status begunca, prenesti tudi na položaj sponzorja, ki je med postopkom združitve družine postal polnoleten. Mogoče bi bilo namreč, da v takem položaju tak rok ne bi začel teči, preden begunec postane polnoleten. Zato naj bi bil ta rok nujno spoštovan, če je bil, kot v obravnavanem primeru, sponzor ob vložitvi prošnje za združitev družine še mladoleten.
21 Če pa bi se tak rok moral uporabiti tudi za ta položaj in bi začel teči na dan, ko je bil zadevnemu mladoletniku priznan status begunca, predložitveno sodišče na tretjem mestu sprašuje, ali je treba šteti, da je ta rok spoštovan, če so, kot v obravnavani zadevi, pretekli trije meseci in en dan med vročitvijo odločbe, s katero je bil sponzorju priznan ta status, in prvimi prošnjami za vstop in prebivanje, v zvezi s katerimi bi bilo treba po mnenju tega sodišča presojati spoštovanje navedenega roka. V tem okviru se sprašuje zlasti o merilih, ki jih je treba uporabiti za presojo, ali je bila prošnja za združitev družine vložena pravočasno.
22 Na četrtem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je mogoče spoštovanje pogojev iz člena 7 Direktive 2003/86, in sicer, da ima sponzor, prvič, stanovanje, ki se šteje za primerno zanj in za njegovo družino, drugič, zdravstveno zavarovanje, ki pokriva vsa tveganja zanj in za njegove družinske člane, in tretjič, stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegovih družinskih članov, ne da bi potreboval pomoč socialnega sistema zadevne države članice, zahtevati tudi v primeru združitve družine na podlagi člena 10(3)(a) te direktive. V zvezi s tem se sprašuje tudi, ali je možnost zahtevati spoštovanje navedenih pogojev odvisna od tega, ali je bila prošnja za združitev družine vložena po izteku trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive.
23 Na petem mestu, predložitveno sodišče poudarja, da v skladu z veljavnim avstrijskim pravom TY kot sestra sponzorja RI ne spada med „družinske člane“, za katere je določena pravica do združitve družine. Vendar to sodišče poudarja, da ima TY, ki s starši živi v Siriji, cerebralno paralizo, zaradi česar trajno potrebuje invalidski voziček in vsakodnevno osebno nego, vključno s pomočjo pri prehranjevanju. To oskrbo naj bi ji zagotavljala predvsem njena mati, CR, saj se TY za pridobitev oskrbe ne more obrniti na nobeno mrežo socialne podpore v kraju svojega trenutnega prebivališča. V teh okoliščinah naj starši osebe TY ne bi mogli pustiti same v Siriji, kjer ne prebiva noben drug družinski član.
24 Predložitveno sodišče ugotavlja, da bi se bili starši RI ob upoštevanju posebnega položaja, v katerem je sestra RI zaradi bolezni, dejansko prisiljeni odpovedati pravici do združitve družine, ki izhaja iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, če dovoljenje za prebivanje ne bi bilo izdano tudi TY.
25 Nazadnje, navedeno sodišče poudarja, da bi se lahko v skladu z avstrijskim pravom iz nujnih razlogov, ki se nanašajo na zasebno in družinsko življenje v smislu člena 8 EKČP, dovoljenje za prebivanje eventualno izdalo polnoletni sestri sponzorja, čeprav zakonski pogoji niso izpolnjeni. Ker pa lahko pravica do izdaje dovoljenja za prebivanje, ki izhaja neposredno iz prava Unije, preseže varstvo, ki ga zagotavlja člen 8 EKČP, bi bilo treba ugotoviti, ali se TY lahko sklicuje na tako pravico.
26 V teh okoliščinah je Verwaltungsgericht Wien (upravno sodišče na Dunaju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali se lahko starša begunca, ki je kot mladoletnik brez spremstva vložil prošnjo za azil in ki mu je bil še kot mladoletniku priznan azil, kot državljana tretje države še naprej sklicujeta na člen 2(f) v povezavi s členom 10(3)(a) Direktive [2003/86], če je begunec po priznanju azila, vendar med postopkom za izdajo dovoljenja za prebivanje njegovim staršem, postal polnoleten?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je v takem primeru potrebno, da starša državljana tretje države upoštevata rok za vložitev prošnje za združitev družine, ki je naveden v sodbi [z dne 12. aprila 2018, C‑550/16, A in S, (C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 61], po katerem mora ta biti ,načeloma […] vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je bil zadevnemu mladoletniku priznan status begunca‘?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je treba polnoletni sestri begunca s priznanim statusom, ki je državljanka tretje države, izdati dovoljenje za prebivanje neposredno na podlagi prava Unije, če bi bila starša begunca v primeru zavrnitve dovoljenja za prebivanje polnoletni sestri begunca dejansko prisiljena odpovedati se svoji pravici do združitve družine v skladu s členom 10(3)(a) Direktive [2003/86], ker ta polnoletna sestra begunca zaradi svojega zdravstvenega stanja nujno potrebuje stalno nego svojih staršev in zato ne more ostati sama v državi izvora?
4. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: katera merila je treba uporabiti pri presoji pravočasnosti, ali je bila taka prošnja za združitev družine ,načeloma‘ vložena v roku treh mesecev v smislu navedb v sodbi Sodišča z dne 12. aprila 2018, C‑550/16, A in S, (C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 61)?
5. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali se lahko starša begunca še naprej sklicujeta na svojo pravico do združitve družine v skladu s členom 10(3)(a) Direktive [2003/86], če so od dneva, ko je bil mladoletniku priznan status begunca, do dneva vložitve njune prošnje za združitev družine pretekli trije meseci in en dan?
6. Ali lahko država članica v postopku za združitev družine v skladu s členom 10(3)(a) Direktive [2003/86] od staršev begunca načeloma zahteva, da izpolnjujeta pogoje iz člena 7(1) [te direktive]?
7. Ali je zahteva po izpolnjenosti pogojev, ki so navedeni v členu 7(1) Direktive [2003/86], v postopku za združitev družine na podlagi člena 10(3)(a) [te direktive] odvisna od tega, ali je bila prošnja za združitev družine v smislu člena 12(1), tretji pododstavek, [navedene direktive] vložena v roku treh mesecev po priznanju statusa begunca?“
Postopek pred Sodiščem
27 Predsednik Sodišča je z odločbo z dne 9. julija 2021 prekinil postopek v obravnavani zadevi do izdaje sodbe, s katero bo končan postopek v združenih zadevah C‑273/20 in C‑355/20 ter v zadevi C‑279/20.
28 Predsednik Sodišča je z odločbo z dne 8. avgusta 2022 predložitveno sodišče obvestil o sodbah z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Združitev družine z mladoletnim beguncem) (C‑273/20 in C‑355/20, EU:C:2022:617), in z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618), ter ga pozval, naj sporoči, ali želi glede na ti sodbi v celoti ali delno vztrajati pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe.
29 To sodišče je v dopisu z dne 30. avgusta 2022, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 6. septembra 2022, navedlo, da vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe, vendar ne prosi več za odgovor na prvo vprašanje, ker je treba glede na navedeni sodbi na to vprašanje odgovoriti pritrdilno. V zvezi s tem je pojasnilo, da meni, da je pogoj, pod katerim je postavilo drugo in tretje vprašanje, izpolnjen, zato je treba nanju odgovoriti.
Vprašanja za predhodno odločanje
Drugo vprašanje
30 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da ta določba za to, da lahko pravica do združitve družine temelji na tej določbi in da se tako izkoristijo ugodnejši pogoji iz te določbe, prednikom v prvem kolenu v ravni črti (v nadaljevanju: starši) mladoletnega begunca brez spremstva nalaga, da prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z njim vložijo v določenem roku, če je ta begunec na dan vložitve te prošnje še mladoleten in postane polnoleten med postopkom za združitev družine.
31 Spomniti je treba, da je cilj Direktive 2003/86 v skladu z njenim členom 1 določiti pogoje za uresničevanje pravice do združitve družine za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic.
32 V zvezi s tem iz uvodne izjave 8 te direktive izhaja, da ta za begunce določa ugodnejše pogoje za uresničevanje te pravice do združitve družine, saj je treba njihovemu položaju nameniti posebno pozornost iz razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki jim preprečujejo, da bi tam živeli običajno družinsko življenje.
33 Eden od teh ugodnejših pogojev se nanaša na združitev družine s predniki begunca v prvem kolenu v ravni črti. Kot je Sodišče že ugotovilo, medtem ko je na podlagi člena 4(2)(a) Direktive 2003/86 možnost take združitve načeloma prepuščena diskreciji vsake države članice in za to možnost velja med drugim pogoj, da prednike v prvem kolenu v ravni vrsti vzdržuje sponzor in da v državi izvora nimajo ustrezne družinske podpore, člen 10(3)(a) te direktive določa izjemo od tega načela, na podlagi katere imajo mladoletni begunci brez spremstva pravico do take združitve, za katero pa ne velja niti diskrecijska pravica držav članic niti pogoji, določeni v tem členu 4(2)(a). Navedeni člen 10(3)(a) je tako posebej namenjen zagotavljanju večjega varstva tistim beguncem, ki so mladoletniki brez spremstva (sodba z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točke 33, 34 in 44).
34 V sodbi z dne 12. aprila 2018, A in S (C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 64), je Sodišče že odločilo, da je treba člen 2(f) Direktive 2003/86, ki opredeljuje pojem „mladoletniki brez spremstva“, v povezavi s členom 10(3)(a) te direktive razlagati tako, da je treba za „mladoletnika“ v smislu te določbe šteti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je ob vstopu na ozemlje države članice in ob vložitvi prošnje za azil v tej državi stara manj kot 18 let, vendar med azilnim postopkom postane polnoletna in ji je pozneje priznan status begunca.
35 Če bi bila namreč pravica do združitve družine iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 odvisna od trenutka, ko pristojni nacionalni organ formalno sprejme odločbo, s katero zadevni osebi prizna status begunca, in zato od večje ali manjše hitrosti, s katero ta organ obravnava prošnjo za mednarodno zaščito, bi bil ogrožen polni učinek te določbe in bi bilo to v nasprotju ne zgolj s ciljem te direktive, ki je spodbujanje združitve družine in v zvezi s tem odobritev posebnega varstva beguncem, zlasti mladoletnikom brez spremstva, temveč tudi z načeloma enakega obravnavanja in pravne varnosti (sodba z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 55).
36 Poleg tega je treba poudariti, da isti preudarki a fortiori veljajo za položaj, v katerem mladoletnik brez spremstva ne postane polnoleten med azilnim postopkom, temveč med postopkom združitve družine. Tako se tak mladoletni begunec lahko sklicuje na člen 10(3)(a) Direktive 2003/86, za uveljavljanje pravice do združitve družine s svojimi starši na podlagi ugodnejših pogojev iz te določbe, ne da bi zadevna država članica lahko zavrnila prošnjo za združitev družine z obrazložitvijo, da zadevni begunec ob sprejetju odločbe o tej prošnji ni več mladoleten (glej v tem smislu sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Združitev družine z mladoletnim beguncem), C‑273/20 in C‑355/20, EU:C:2022:617, točka 52).
37 Glede na to je Sodišče v sodbi z dne 12. aprila 2018, A in S (C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 61), razsodilo tudi, da ne bi bilo združljivo s ciljem člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, da bi se za združitev družine begunec, ki je bil ob vložitvi prošnje za azil mladoletnik brez spremstva, vendar je postal med postopkom v zvezi s to prošnjo polnoleten, „brez časovne omejitve“ skliceval na pravico iz tega člena, zato mora biti prošnja za združitev družine vložena v razumnem roku. V zvezi s tem je sodišče navedlo, da je za določitev takega razumnega roka rešitev, ki jo je sprejel zakonodajalec Evropske unije v podobnem kontekstu člena 12(1), tretji pododstavek, te direktive, okvirna, tako da je treba šteti, da mora biti prošnja za združitev družine, oblikovana na podlagi člena 10(3)(a) navedene direktive, načeloma v teh okoliščinah vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je bil zadevnemu mladoletniku priznan status begunca.
38 Dvomi predložitvenega sodišča pa se v bistvu nanašajo na vprašanje, ali je treba tak rok spoštovati tudi v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, in sicer v položaju, v katerem je bil zadevni begunec na dan vložitve prošnje za združitev družine še mladoleten in je med postopkom v zvezi s to prošnjo postal polnoleten.
39 V zvezi s tem je treba poudariti, da iz sodne prakse, navedene v točki 37 te sodbe, izhaja, da je namen zahteve po spoštovanju takega roka preprečiti tveganje, da bi se bilo mogoče na pravico do združitve družine brez kakršnih koli časovnih omejitev sklicevati v položaju, v katerem je begunec postal polnoleten že med azilnim postopkom in torej še pred vložitvijo prošnje za združitev družine.
40 Vendar, kot je poudarila Evropska komisija, takega tveganja ni, če zadevni begunec postane polnoleten med postopkom združitve družine. Poleg tega glede na cilj člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, ki je posebej spodbujati združitev mladoletnih beguncev brez spremstva s starši, da bi se jim zagotovilo večje varstvo zaradi njihove posebne ranljivosti, prošnje za združitev družine na podlagi te določbe ni mogoče šteti za prepozno, če je bila vložena, ko je bil zadevni begunec še mladoleten. Tako ob upoštevanju tega cilja rok za vložitev take prošnje ne more začeti teči, preden zadevni begunec ne postane polnoleten.
41 Zato lahko njegovi starši, dokler je begunec mladoleten, vložijo prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z njim na podlagi člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, ne da bi morali spoštovati rok za upravičenost do ugodnejših pogojev iz te določbe.
42 Iz tega sledi, da v obravnavanem primeru okoliščina, da so tožeče stranke v postopku v glavni stvari prve prošnje za vstop in prebivanje zaradi združitve družine vložile več kot tri mesece po vročitvi odločbe, s katero je bil sponzorju priznan status begunca, ni upoštevna, ker je bil ta sponzor na dan vložitve teh prošenj mladoleten. Tako odločba, navedena v točki 16 te sodbe, s katero so bile te prošnje zavrnjene, očitno ni v skladu z določbami Direktive 2003/86, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
43 Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da ta določba za to, da lahko pravica do združitve družine temelji na tej določbi in da se tako izkoristijo ugodnejši pogoji iz te določbe, staršem mladoletnega begunca brez spremstva ne nalaga, da prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z njim vložijo v določenem roku, če je ta begunec na dan vložitve te prošnje še mladoleten in postane polnoleten med postopkom za združitev družine.
Četrto in peto vprašanje
44 Predložitveno sodišče s četrtim in petim vprašanjem v bistvu sprašuje, na podlagi katerih meril je treba presoditi, ali je bila prošnja za združitev družine na podlagi člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 vložena pravočasno.
45 Kot navaja to sodišče, sta ti vprašanji postavljeni, če bi bil odgovor na drugo vprašanje pritrdilen. Glede na odgovor na drugo vprašanje na četrto in peto vprašanje ni treba odgovoriti.
Tretje vprašanje
46 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da zahteva, da se polnoletni sestri mladoletnega begunca brez spremstva, ki je državljanka tretje države in ki je zaradi hude bolezni v celoti in stalno odvisna od pomoči svojih staršev, izda dovoljenje za prebivanje, če bi zavrnitev izdaje tega dovoljenja za prebivanje pripeljala do tega, da bi bila temu beguncu odvzeta pravica do združitve družine s staršema, ki je podeljena s to določbo.
47 V zvezi s tem je treba poudariti, da v skladu s členom 51(1) Listine države članice pri izvajanju prava Unije spoštujejo pravice in upoštevajo načela iz Listine ter spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v Pogodbah.
48 Tako morajo v skladu z ustaljeno sodno prakso države članice, zlasti njihova sodišča, ne zgolj razlagati nacionalno pravo v skladu s pravom Unije, temveč tudi paziti, da se ne opirajo na tako razlago sekundarne zakonodaje, ki bi bila v nasprotju s temeljnimi pravicami, ki jih varuje pravni red Unije (sodba z dne 16. julija 2020, État belge (Združitev družine – Mladoletni otrok), C‑133/19, C‑136/19 in C‑137/19, EU:C:2020:577, točka 33 in navedena sodna praksa).
49 Natančneje, člen 7 Listine priznava pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba ta člen 7 brati v povezavi z obveznostjo, da se upošteva otrokova korist, ki je priznana v členu 24(2) Listine, in ob upoštevanju potrebe, da otrok vzdržuje redne osebne stike z obema staršema, navedene v členu 24(3) te listine (sodba z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Združitev družine z mladoletnim beguncem), C‑273/20 in C‑355/20, EU:C:2022:617, točka 38 in navedena sodna praksa).
50 Iz tega izhaja, da je treba določbe Direktive 2003/86 razlagati in uporabljati ob upoštevanju člena 7 in člena 24(2) in (3) Listine – kot je med drugim razvidno iz besedila uvodne izjave 2 in iz člena 5(5) te direktive – ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev družine razlagati v korist zadevnih otrok in ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja (sodba z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Združitev družine z mladoletnim beguncem), C‑273/20 in C‑355/20, EU:C:2022:617, točka 39 in navedena sodna praksa).
51 To velja zlasti za člen 10(3)(a) Direktive 2003/86, katerega namen je, kot je bilo navedeno v točki 40 te sodbe, posebej spodbujati združitev mladoletnih beguncev brez spremstva s starši, da bi se tem mladoletnikom zagotovilo večje varstvo zaradi njihove posebne ranljivosti, in ki je zato posebej pomemben za učinkovito spoštovanje temeljnih pravic, določenih v členu 7 ter členu 24(2) in (3) Listine.
52 Poleg tega, kot je Sodišče že imelo priložnost ugotoviti, člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 državam članicam nalaga natančno pozitivno obveznost, ki ji ustreza jasno opredeljena pravica. V primeru, ki ga določa ta določba, morajo države članice odobriti združitev družine s predniki sponzorja v prvem kolenu v ravni vrsti, pri tem pa nimajo diskrecijske pravice (sodba z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 43).
53 Zato ima v skladu s členom 10(3)(a) Direktive 2003/86 mladoletni begunec brez spremstva, kot je oseba RI, pravico do združitve družine s svojima staršema.
54 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da sta prošnji za vstop in prebivanje v Avstriji zaradi združitve družine z osebo RI vložila njena starša in TY, sestra RI. Zadnjenavedena je, čeprav je polnoletna, v celoti in stalno odvisna od materialne pomoči svojih staršev zaradi hude bolezni. Zlasti trpi za cerebralno paralizo, zaradi česar trajno potrebuje invalidski voziček in vsakodnevno osebno nego, vključno s pomočjo pri prehranjevanju. To oskrbo ji zagotavlja predvsem njena mati, CR, saj se TY za pridobitev oskrbe ne more obrniti na nobeno mrežo socialne podpore v kraju svojega trenutnega prebivališča. Zato sta starša osebe TY edini osebi, ki lahko skrbita zanjo, tako da je v državi izvora ne moreta pustiti same.
55 Kot je ugotovilo predložitveno sodišče, se ob upoštevanju tega izjemnega položaja in posebne resnosti bolezni TY njena starša ne moreta pridružiti sinu, mladoletnemu beguncu brez spremstva, v Avstriji, ne da bi s seboj odpeljala hčer. Izdaja dovoljenja za vstop in prebivanje sestri osebe RI je torej edino sredstvo, ki tej osebi omogoča uresničevanje pravice do združitve družine s svojima staršema.
56 Če v teh okoliščinah oseba TY ne bi bila upravičena do združitve družine z osebo RI hkrati s svojimi starši, bi bila zadnjenavedeni osebi dejansko odvzeta pravica do združitve družine s starši, ki izhaja iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86.
57 Tak rezultat pa ne bi bil združljiv z brezpogojno naravo te pravice in bi ogrozil njen polni učinek, kar bi bilo v nasprotju s ciljem člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, na katerega je bilo opozorjeno v točki 51 te sodbe, in z zahtevami, ki izhajajo iz člena 7 ter člena 24(2) in (3) Listine in ki so navedene v točki 49 te sodbe ter katerih spoštovanje mora zagotoviti ta direktiva.
58 Iz tega sledi, da mora glede na izjemne okoliščine zadeve v glavni stvari predložitveno sodišče zagotoviti polni učinek pravice RI do združitve družine s starši, ki izhaja iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, in spoštovanje temeljnih pravic, določenih v členu 7 ter členu 24(2) in (3) Listine, tako da se tudi njegovi sestri prizna dovoljenje za vstop in prebivanje v Avstriji.
59 Poleg tega te ugotovitve ni mogoče ovreči s sodbo z dne 12. decembra 2019, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Združitev družine – Sestra begunca) (C‑519/18, EU:C:2019:1070), v kateri je Sodišče razsodilo, da je treba člen 10(2) Direktive 2003/86 razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica dovoli združitev družine s sestro begunca, le če ta sestra begunca zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposobna poskrbeti za svoje potrebe, če so izpolnjeni nekateri pogoji.
60 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se dejansko stanje, kot je to v postopku v glavni stvari, in pravna vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, znatno razlikujejo od tistih, ki so bila podlaga za navedeno sodbo. V zadnjenavedeni sodbi je bilo namreč treba ugotoviti, pod katerimi pogoji člen 10(2) Direktive 2003/86, ki je fakultativen, po potrebi beguncem, vključno s tistimi, ki niso mladoletniki brez spremstva, omogoča, da samostojno zaprosijo za združitev družine s svojimi brati in sestrami. Nasprotno pa mora Sodišče v obravnavanem primeru odločiti o obsegu pravice mladoletnega begunca brez spremstva do združitve družine s svojima staršema na podlagi člena 10(3) navedene direktive v posebnem položaju, v katerem te pravice ni mogoče uresničevati brez izdaje dovoljenja za vstop in prebivanje njegovi polnoletni sestri, ki je hudo bolna, in zato v položaju popolne in trajne odvisnosti od navedenih staršev.
61 Glede na navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da zahteva, da se polnoletni sestri mladoletnega begunca brez spremstva, ki je državljanka tretje države in ki je zaradi hude bolezni v celoti in stalno odvisna od pomoči svojih staršev, izda dovoljenje za prebivanje, če bi zavrnitev izdaje tega dovoljenja za prebivanje pripeljala do tega, da bi bila temu beguncu odvzeta pravica do združitve družine s staršema, ki je podeljena s to določbo.
Šesto in sedmo vprašanje
62 Predložitveno sodišče s šestim in sedmim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da lahko država članica zahteva, da mladoletni begunec brez spremstva ali njegovi starši, da bi lahko ta mladoletni begunec uresničeval pravico do združitve družine s svojimi starši na podlagi te določbe, izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive in ali je po potrebi možnost zahtevati izpolnitev teh pogojev odvisna od tega, ali je bila prošnja za združitev družine vložena v roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive.
63 Za odgovor na ti vprašanji je treba opozoriti, da člen 7(1) Direktive 2003/86, ki je del njenega poglavja IV z naslovom „Zahteve za uveljavljanje pravice do združitve družine“, določa, da lahko države članice zahtevajo dokaze, da sponzor ima stanovanje, ki se šteje za normalno za primerljivo družino v zadevni državi članici, zdravstveno zavarovanje zase in za svoje družinske člane, ter stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegovih družinskih članov, ne da bi potreboval pomoč socialnega sistema zadevne države članice.
64 Člen 12(1), prvi pododstavek, Direktive 2003/86, ki je tako kot člen 10 te direktive vključen v poglavje V te direktive z naslovom „Združitev družine za begunce“, določa, da države članice z odstopanjem od člena 7 te direktive od begunca in/ali njegovih družinskih članov ne zahtevajo, da v zvezi s prošnjami za tiste družinske člane, omenjene v členu 4(1) navedene direktive, zagotovijo dokaz, da begunec izpolnjuje zahteve, določene v tem členu 7.
65 V skladu z odstavkom 1 navedenega člena 4, ki je edini člen poglavja II Direktive 2003/86, naslovljenega „Družinski člani“, države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v poglavju IV in členu 16 te direktive, dovolijo vstop in bivanje družinskim članom, ki so našteti v tej direktivi, med njimi zlasti zakoncu sponzorja in mladoletnim otrokom.
66 Tako iz člena 12(1), prvi pododstavek, člena 4(1) in člena 7(1) Direktive 2003/86 izhaja, da ta prva določba določa ugodnejše pogoje za združitev družine begunca s člani primarne družine, pri čemer izključuje možnost, da države članice zahtevajo dokaz, da ima begunec stanovanje, ki se šteje za primerno za primerljivo družino, zdravstveno zavarovanje zase in za svoje družinske člane ter stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegovih družinskih članov.
67 Tako je v členu 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 določeno, da lahko države članice zahtevajo, da begunec izpolni pogoje, navedene v členu 7(1) te direktive, če prošnja za združitev družine ni predložena v treh mesecih po odobritvi statusa begunca.
68 Iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 je tako razvidno, da je zakonodajalec Unije v primerih iz prvega pododstavka te določbe državam članicam dovolil, da glede pogojev iz člena 7(1) Direktive 2003/86 uporabijo standardni postopek namesto ugodnih pravil, ki se običajno uporabljajo za begunce, če prošnja za združitev družine ni bila vložena v določenem roku po odobritvi statusa begunca (glej v tem smislu sodbo z dne 7. novembra 2018, K in B, C‑380/17, EU:C:2018:877, točka 46).
69 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je Republika Avstrija uporabila tako možnost iz člena 7(1) Direktive 2003/86 s tem, da je zahtevala, da sponzorji izpolnjujejo pogoje, opredeljene v tej določbi, kot možnost iz člena 12(1), tretji pododstavek, te direktive s tem, da je določila, da morajo te pogoje izpolnjevati tudi sponzorji, ki imajo status begunca, če je prošnja za vstop in prebivanje zaradi združitve družine vložena več kot tri mesece po dokončnem priznanju tega statusa.
70 Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali zadnjenavedena možnost zajema tudi združitev družine mladoletnih beguncev brez spremstva s starši iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 in torej, ali lahko države članice za tako združitev zahtevajo, da mladoletni begunec ali njegovi starši izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive, razen če je bila prošnja za združitev družine s svojimi starši vložena v treh mesecih po priznanju statusa begunca temu mladoletniku.
71 Ob upoštevanju besedila, sistematike in namena Direktive 2003/86 ter zahtev, ki izhajajo iz člena 7 ter člena 24(2) in (3) Listine, pa je treba na to vprašanje odgovoriti nikalno.
72 Člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 namreč mladoletne begunce brez spremstva obravnava prednostno, tako da zagotavlja združitev družine z njegovimi sorodniki v prvem kolenu v ravni črti „brez uporabe pogojev, določenih v členu 4(2)(a)“.
73 Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 26 sklepnih predlogov, ta člen 4(2)(a) izrecno napotuje na pogoje iz poglavja IV, katerega del je člen 7. Tako iz besedila člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 4(2)(a) te direktive izhaja, da države članice ne smejo zahtevati, da mladoletni begunec brez spremstva ali njegovi starši izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive, kadar ti vložijo prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z mladoletnim beguncem, ki temelji na členu 10(3)(a) te direktive.
74 Ta razlaga člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 je podprta tako s ciljem te določbe – katere namen je, kot je bilo opozorjeno v točkah 40 in 51 te sodbe, posebej spodbujati združitev mladoletnih beguncev brez spremstva s starši, da bi se tem mladoletnikom zaradi njihove posebne ranljivosti zagotovilo večje varstvo – kot tudi s sistematiko te direktive in zlasti z njenim členom 12(1).
75 Zadnjenavedena določba se namreč izrecno nanaša le na „prošnj[e] za tiste družinske člane, omenjene v členu 4(1) [te direktive]“, in sicer med drugim zakonca sponzorja in mladoletne otroke. Iz sistematike te direktive tako izhaja, da je zakonodajalec Unije v tem členu 12(1) na eni strani in v členu 10(3)(a) navedene direktive na drugi strani določil dve različni ureditvi, od katerih se prva uporablja za združitev družine vsakega begunca s člani njegove primarne družine in določa možnost, da države članice od sponzorja zahtevajo, da izpolnjuje pogoje iz člena 7(1) te direktive, če prošnja za združitev družine ni vložena v treh mesecih po priznanju statusa begunca, medtem ko se druga posebej uporablja za združitev družine mladoletnih beguncev brez spremstva s starši in ne določa take možnosti.
76 Poleg tega je zakonodajalec Unije s tem, da je v okviru prošenj za združitev družine mladoletnih beguncev brez spremstva in njihovih staršev, ki temeljijo na členu 10(3)(a) Direktive 2003/86, izključil možnost, da države članice zahtevajo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 7(1) te direktive, izpolnil zahteve iz člena 7 Listine, ki se nanaša na spoštovanje družinskega življenja, ter člena 24(2) in (3) Listine, ki zahteva, da se pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevajo predvsem koristi otroka in da se upošteva potreba, da otrok vzdržuje redne osebne stike z obema staršema.
77 Kot je poudarila Komisija, je namreč praktično nemogoče, da bi imel mladoletni begunec brez spremstva zase in za svoje družinske člane stanovanje, zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva ter torej izpolnjeval pogoje iz člena 7(1) Direktive 2003/86. Prav tako je za starše takega mladoletnika izjemno težko izpolniti te pogoje, še preden bi se pridružili svojemu otroku v zadevni državi članici. Če bi bila možnost združitve družine mladoletnih beguncev brez spremstva s starši odvisna od spoštovanja navedenih pogojev, bi bila tem mladoletnikom dejansko odvzeta njihova pravica do take združitve, s čimer bi bile kršene zahteve, ki izhajajo iz člena 7 ter člena 24(2) in (3) Listine.
78 Iz tega sledi, da kadar starši mladoletnega begunca brez spremstva vložijo prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z njim na podlagi člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, države članice ne morejo niti od tega mladoletnika niti od njegovih staršev zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive, in sicer, da imajo na voljo stanovanje, ki se šteje za zadostno za vse družinske člane v zadevni državi članici, zdravstveno zavarovanje za vse člane te družine, ter stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje navedene družine, ne da bi potrebovali sistem socialne pomoči zadevne države članice.
79 Prav tako, ker je glede na izjemne okoliščine zadeve v glavni stvari in kot je bilo ugotovljeno v točki 58 te sodbe, za zagotovitev polnega učinka pravice RI do združitve družine z obema staršema, ki izhaja iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, potrebno, da se dovoljenje za vstop in prebivanje izda tudi njegovi polnoletni sestri, ker se njegovi starši ne morejo pridružiti sinu, mladoletnemu beguncu brez spremstva, v Avstriji, ne da bi pripeljali tudi hčer, in to zato, ker ima ta hudo bolezen, zaradi katere je popolnoma in trajno odvisna od materialne pomoči svojih staršev, zadevna država članica prav tako ne more zahtevati, da RI ali njegovi starši izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive glede sestre mladoletnega begunca.
80 Glede na navedeno je treba na šesto in sedmo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 razlagati tako, da država članica ne more zahtevati, da mladoletni begunec brez spremstva ali njegovi starši, da bi lahko ta mladoletni begunec uresničeval pravico do združitve družine s svojimi starši na podlagi te določbe, izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive, in to ne glede na to, ali je bila prošnja za združitev družine vložena v roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive.
Stroški
81 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
1. Člen 10(3)(a) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine je treba razlagati tako, da ta določba za to, da lahko pravica do združitve družine temelji na tej določbi in da se tako izkoristijo ugodnejši pogoji iz te določbe, prednikom v prvem kolenu v ravni črti mladoletnega begunca brez spremstva ne nalaga, da prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine z njim vložijo v določenem roku, če je ta begunec na dan vložitve te prošnje še mladoleten in postane polnoleten med postopkom za združitev družine.
2. Člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da zahteva, da se polnoletni sestri mladoletnega begunca brez spremstva, ki je državljanka tretje države in ki je zaradi hude bolezni v celoti in stalno odvisna od pomoči svojih staršev, izda dovoljenje za prebivanje, če bi zavrnitev izdaje tega dovoljenja za prebivanje pripeljala do tega, da bi bila temu beguncu odvzeta pravica do združitve družine s prednikom v prvem kolenu v ravni črti, ki je podeljena s to določbo.
3. Člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da država članica ne more zahtevati, da mladoletni begunec brez spremstva ali njegovi predniki v prvem kolenu v ravni črti, da bi lahko ta mladoletni begunec uresničeval pravico do združitve družine s svojimi predniki v prvem kolenu v ravni črti na podlagi te določbe, izpolnjujejo pogoje iz člena 7(1) te direktive, in to ne glede na to, ali je bila prošnja za združitev družine vložena v roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive.
Podpisi