Zadeva T-387/07

Portugalska republika

proti

Evropski komisiji

„ESRR – Znižanje finančne pomoči – Globalna nepovratna sredstva za pomoč lokalnim investicijam na Portugalskem – Ničnostna tožba – Dejansko nastali izdatki – Arbitražna klavzula“

Povzetek sodbe

1.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES)

2.      Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Globalna nepovratna sredstva za pomoč lokalnim investicijam

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 21(1))

3.      Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturne pomoči – Financiranje s strani Unije – Znesek, ki neposredno izhaja iz odločbe o dodelitvi – Sporazum, sklenjen med Komisijo in organizacijo, poverjeno za upravljanje finančne pomoči, ki vsebuje arbitražno klavzulo – Izključitev sporov o morebitnih nepravilnostih pri izvajanju sporazuma s področja uporabe te klavzule

(uredbi Sveta št. 4253/88, člena 20(1) in 21(1) ter št. 4254/88, člen 6(2))

1.      Obrazložitev, predpisana s členom 253 ES, mora biti prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvede nadzor.

Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, vrsto navedenih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, ki jih ta akt neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker se vprašanje, ali obrazložitev izpolnjuje zahteve iz člena 253 ES, ne presoja le na podlagi njegovega besedila, temveč tudi glede na kontekst akta in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

(Glej točko 58.)

2.      Sporazuma, ki sta ga sklenili Komisija in organizacija posrednica, poverjena za upravljanje pomoči lokalnim investicijam, in ki določa pogoje za dodelitev in uporabo te pomoči, ni mogoče razlagati v nasprotju s pravili Skupnosti, ki urejajo zadevna nepovratna sredstva.

Člen 21(1) Uredbe št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov jasno določa, da se mora plačilo finančne pomoči, dodeljene na podlagi določb te uredbe, nanašati samo na dejansko nastale izdatke.

Pojem „dejansko nastali izdatki“ je v okviru globalnih nepovratnih sredstev mogoče razlagati s posebnimi določbami v okviru Skupnosti glede strukturnih skladov. V sistemu subvencij obresti posrednik končnemu upravičencu izplača posojilo pod subvencioniranimi pogoji. Subvencije obresti pomenijo zneske razlike med tržno obrestno mero in obrestmi, ki jih končni upravičenci dejansko plačajo. Subvencije obresti tako dejansko nastanejo v trenutku, ko plačila obresti zapadejo, kar lahko traja več let. Torej subvencije obresti sledijo plačilu obresti s strani končnih upravičencev ves čas trajanja posojila. Zato je ob upoštevanju zgolj člena 21(1) Uredbe št. 4253/88 treba subvencije obresti šteti za dejansko nastale izdatke ob plačilu dela obresti, ki se nanaša na te subvencije.

Sam obstoj finančnih obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, sklenjenih med organizacijo, poverjeno za upravljanje pomoči, in končnimi upravičenci, ne zadošča, da bi lahko šteli subvencije obresti, ki jih je treba plačati po roku, določenem v odločbi o dodelitvi, za prevzem izdatkov, kot so dejansko nastali izdatki v smislu člena 21(1) Uredbe št. 4253/88. Po eni strani namreč v trenutku sklenitve teh pogodb glede na to določbo obstajajo samo obveznosti med strankama posojilne pogodbe, ki jih je treba razlikovati od dejansko nastalih izdatkov pri izvrševanju teh obveznosti. Po drugi strani, kadar iz odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev izhaja, da se prevzem izdatkov ne nanaša na obveznosti, ki so posledica posojilnih pogodb, ampak na dejansko nastale izdatke, ki so posledica teh pogodb, gre lahko le za subvencije obresti, ki so dejansko nastale v trenutku, ko so končni upravičenci plačali del obresti.

(Glej točke od 81 do 83, 87 in 98.)

3.      Kot je razvidno iz členov 20(1) in 21(1) Uredbe št. 4253/88 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov, se plačilo finančne pomoči, dodeljene na podlagi določb te uredbe, opravi v skladu s proračunskimi obveznostmi, določenimi na podlagi odločbe, s katero je bilo odobreno zadevno dejanje. Ker je torej znesek pomoči odvisen od odločbe o dodelitvi, sporazum, sklenjen med Komisijo in organizacijo, poverjeno za upravljanje finančne pomoči, ki določa nekatera podrobna pravila za uporabo tega zneska v skladu s členom 6(2) Uredbe št. 4254/88 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 v zvezi s ESRR, ne more omogočiti nastanka finančne obveznosti Skupnosti.

V teh okoliščinah spor o morebitnih nepravilnostih pri izvajanju navedenega sporazuma ne spada na področje uporabe arbitražne klavzule, določene v tem sporazumu.

(Glej točko 115.)