SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 9. septembra 2014(*)
„Državne pomoči – Letališke pristojbine – Letališče Lübeck – Sklep o začetku postopka iz člena 108(2) PDEU – Člen 107(1) PDEU – Očitna napaka pri presoji – Člen 10 Uredbe (ES) št. 659/1999“
V zadevi T‑461/12,
Hansestadt Lübeck (Nemčija), ki je v tem postopku prevzelo pravice in obveznosti Flughafen Lübeck GmbH, ki ga zastopajo M. Núñez Müller, J. Dammann de Chapto in T. Becker, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata T. Maxian Rusche in R. Sauer, zastopnika,
tožena stranka,
katere predmet je predlog za razglasitev delne ničnosti sklepa Komisije C (2012) 1012 final z dne 22. februarja 2012 o državnih pomočeh SA.27585 in SA.31149 (2012/C) (ex 2012/NN, ex CP 31/2009 in CP 162/2010) – Nemčija v delu, v katerem se ta sklep nanaša na pravilnik o pristojbinah letališča Lübeck (Nemčija), sprejet leta 2006,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi S. Papasavvas (poročevalec), predsednik, N. J. Forwood in E. Bieliūnas, sodnika,
sodna tajnica: K. Andová, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. marca 2014
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…]
Postopek in predlogi strank
11 Družba Flughafen Lübeck GmbH (v nadaljevanju: FL) je 19. oktobra 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
12 Mesto Lübeck je v repliki, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana 20. februarja 2013, navedlo, da bo prevzelo pravice in obveznosti družbe FL v tem postopku z namenom nadaljevanja tožbe, ki jo je prvotno vložila slednja.
13 Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 svojega poslovnika, tožeči stranki postavilo pisna vprašanja, na katera je ta odgovorila v predpisanem roku. Komisija je v predpisanem roku predložila svoja stališča na odgovore tožeče stranke.
14 Ta zadeva je bila nato zaradi spremembe sestave senatov Splošnega sodišča in razporeditve sodnika poročevalca v tretji senat dodeljena temu senatu.
15 Splošno sodišče (tretji senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek, in je v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika strankam postavilo pisna vprašanja. Te so v predpisanem roku odgovorile.
16 Stranke so na obravnavi 12. marca 2014 podale ustne navedbe in odgovorile na ustna vprašanja Splošnega sodišča.
17 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijan sklep razglasi za ničen v delu, v katerem določa začetek formalnega postopka preiskave v zvezi s pravilnikom iz leta 2006;
– razglasi ničnost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem zavezuje Zvezno republiko Nemčijo, naj odgovori na odredbo o predložitvi podatkov v zvezi s pravilnikom iz leta 2006;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
18 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno;
– podredno, tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Prvi predlog
[…]
Utemeljenost
39 Tožeča stranka v utemeljitev prvega predloga navaja pet tožbenih razlogov, ki se nanašajo, prvi na kršitev pravic do obrambe Zvezne republike Nemčije, drugi na kršitev obveznosti vestne in nepristranske obravnave, tretji na kršitev člena 108(2) in (3) PDEU ter členov 4, 6 in 13(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339), četrti na kršitev člena 107(1) PDEU in peti na kršitev obveznosti obrazložitve.
40 Splošno sodišče meni, da je primerno najprej preučiti tisti del četrtega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 107(1) PDEU v zvezi z merilom selektivnosti.
41 V podporo tega dela tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da Komisija ne bi smela ugotoviti, da je pravilnik iz leta 2006 državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ker ni selektiven.
42 V zvezi s tem je treba najprej spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je, kadar tožeča stranka v okviru tožbe proti odločbi o začetku formalnega postopka preiskave izpodbija presojo Komisije, da je sporni ukrep državna pomoč, nadzor sodišča Skupnosti omejen na pojasnitev vprašanja, ali je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je ugotovila, da ob prvem preizkusu zadevnega ukrepa ne more rešiti vseh vprašanj (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 21. julija 2011 v zadevi Alcoa Trasformazioni proti Komisiji, C‑194/09 P, ZOdl., str. I‑6311, točka 61, sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 19. decembra 2001 v zadevi Government of Gibraltar proti Komisiji, združeni zadevi T‑195/01 R in T‑207/01 R, Recueil, str. II‑3915, točka 79, in sodbo Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Diputación Foral de Guipúzcoa in drugi proti Komisiji, združene zadeva T‑269/99, T‑271/99 in T‑272/99, Recueil, str. II‑4217, točka 49).
43 Dalje, spomniti je treba, da morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso za ugotovitev obstoja državne pomoči izpolnjeni vsi ti pogoji. Prvič, ukrep mora biti poseg države ali pa kakršna koli pomoč iz državnih sredstev. Drugič, ta ukrep bi lahko prizadel trgovino med državami članicami. Tretjič, ukrep mora upravičencu dodeliti prednost. Četrtič, izkrivljati mora konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence (glej sodbo Sodišča z dne 10. junija 2010 v zadevi Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C‑140/09, ZOdl., str. I‑5243, točka 31 in navedena sodna praksa).
44 Selektivnost državnega ukrepa je ena od značilnosti pojma državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 1. decembra 1998 v zadevi Ecotrade, C‑200/97, Recueil, str. I‑7907, točka 40; in z dne 24. novembra 2011 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑458/09 P, ZOdl., str. I‑00179, točka 56, ter sodbo Splošnega sodišča z dne 29. septembra 2000 v zadevi CETM proti Komisiji, T‑55/99, Recueil, str. II‑3207, točka 39). V tem členu je namreč prepovedana pomoč, ki „daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“, torej selektivna pomoč. Nasprotno pa prednosti, ki izvirajo iz splošnega ukrepa, ki se uporablja brez razlikovanja za vse gospodarske subjekte, niso državna pomoč v smislu tega člena (sodba Sodišča z dne 15. decembra 2005 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑66/02, ZOdl., str. I‑10901, točka 99).
45 Da bi se lahko presojala selektivnost ukrepa, je treba preučiti, ali v okviru danega pravnega reda ta ukrep pomeni prednost za določena podjetja glede na druga podjetja v dejansko in pravno primerljivem položaju (glej sodbo Sodišča z dne 22. decembra 2008 v zadevi British Aggregates proti Komisiji, C‑487/06 P, ZOdl., str. I‑10515, točka 82 in navedena sodna praksa).
46 V skladu z ustaljeno sodno prakso pojem državne pomoči ne vključuje državnih ukrepov, ki uvajajo razlikovanje med podjetji in so zato a priori selektivni, kadar to razlikovanje izhaja iz narave ali ciljev sistema, v katerega ti spadajo (glej zgoraj navedeno sodbo British Aggregates proti Komisiji, točka 83 in navedena sodna praksa).
47 V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da je Komisija v točki 279 izpodbijanega sklepa navedla, da so bile zadevne prednosti dodeljene samo letalskim družbam, ki so uporabljale letališče Lübeck, in so bile zato selektivne v smislu člena 107(1) PDEU.
48 Tožeča stranka ugovarja, da letalske družbe s sedežem na drugih letališčih niso ne dejansko ne pravno v primerljivem položaju kot letalske družbe na letališču Lübeck in da Komisija ni trdila, da je pravilnik iz leta 2006 nekaterim uporabnikom letališča Lübeck glede na druge uporabnike tega letališča podeljeval prednosti, ki na trgu niso običajne.
49 Komisija odgovarja, da je pravilnik iz leta 2006 selektiven, ker se uporablja samo za letalske družbe, ki uporabljajo letališče Lübeck.
50 Glede tega je treba najprej ugotoviti, da je obrazložitev v točki 279 izpodbijanega sklepa, ki je navedena v točki 47 zgoraj in je opisana v točkah od 265 do 267 tega sklepa, edina, ki utemeljuje selektivnost pravilnika iz leta 2006, tako da je treba nadzor nad zakonitostjo tega sklepa opraviti glede na to obrazložitev.
51 Nato je treba ugotoviti, da je dejstvo, da se pravilnik iz leta 2006 uporablja samo za letalske družbe, ki uporabljajo letališče Lübeck, sestavni del nemškega pravnega reda v zvezi z letališkimi pristojbinami in narave uredbe, ki določa take pristojbine. V skladu s členom 43a Luftverkehrs-Zulassungs-Ordnung vsak upravljavec letališča izdela preglednico pristojbin, ki se uporablja za to letališče. V zadevnem pravnem okviru se je lahko pravilnik iz leta 2006 nanašal samo na pristojbine, veljavne za letališče Lübeck. Družbe, ki uporabljajo druga nemška letališča, so na teh letališčih podvržene pravilnikom o pristojbinah, ki veljajo posebej zanje. Niso torej v primerljivem položaju z družbami, ki uporabljajo letališče Lübeck.
52 Poleg tega, čeprav je iz sodne prakse razvidno, kakor navaja Komisija, da je lahko pomoč selektivna, čeprav se nanaša na celoten gospodarski sektor (glej sodbo Sodišča z dne 15. decembra 2005 v zadevi Unicredito Italiano, C‑148/04, ZOdl., str. I‑11137, točka 45 in navedena sodna praksa), je treba po eni strani poudariti, da ta sodna praksa, ki je nastala zlasti v okoliščinah splošnih nacionalnih ukrepov, v obravnavanem primeru ni neposredno upoštevna. Zadevni ukrep namreč ne zadeva „celotnega gospodarskega sektorja“, ki bi bil v tem primeru letališki sektor, ampak samo družbe, ki uporabljajo letališče Lübeck.
53 Po drugi strani je treba poudariti, da se je treba za presojo morebitne selektivnosti tarifne tabele glede nekaterih podjetij, ki jo je izdelal javni organ za uporabo posebnega proizvoda ali storitve v danem sektorju, sklicevati zlasti na vsa podjetja, ki uporabljajo ali bi lahko uporabljala ta proizvod ali storitev, in preučiti, ali so samo nekatera od njih upravičena ali bi lahko bila upravičena do take prednosti. Položaj podjetij, ki ne želijo ali ne morejo uporabljati zadevnih proizvodov ali storitev, torej ni neposredno upošteven za presojo obstoja prednosti. Z drugimi besedami, selektivnost ukrepa, ki ga pomeni tarifna preglednica, ki jo izdela državni organ za uporabo proizvoda ali storitve, ki jo daje ta organ na voljo, je mogoče presojati samo glede na stranke, sedanje ali potencialne, tega organa, in zadevne specifične proizvode ali storitve, ne pa, med drugim, glede na stranke drugih podjetij tega sektorja, ki ponujajo podobne proizvode in storitve. V preostalem, če bi bilo treba šteti, da je vsaka nediskriminatorna tarifna preglednica, ki jo javni organ uporablja v zameno za dani proizvod ali storitev, selektivna, bi to v bistvu privedlo do čezmerne razširitve pojma pomoči „z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ iz člena 107(1) PDEU. Da bi torej morebitna ugodnost, ki jo podeli javni organ v okviru dobave posebnih proizvodov ali storitev, dajala prednost nekaterim podjetjem, podjetja, ki ta proizvod ali storitev uporabljajo ali želijo uporabljati, ne smejo ali ne morejo biti deležna te ugodnosti s strani tega organa v tem posebnem okviru.
54 Iz navedenega po eni strani sledi, da okoliščina, da pravilnik iz leta 2006 velja samo za letalske družbe, ki uporabljajo letališče Lübeck, ni upoštevno merilo, da bi se lahko štelo, da je ta selektiven.
55 Po drugi strani iz navedenega izhaja, da je glede na dejstvo, da je zadevna posebna storitev uporaba letališča Lübeck proti plačilu pristojbin, določenih v pravilniku iz leta 2006, in da ni sporno, da so lahko vse letalske družbe upravičene do ugodnosti iz tarifnih določb tega pravilnika, Komisija ob upoštevanju obrazložitve v izpodbijanem sklepu napačno ugotovila, da je pravilnik iz leta 2006 selektiven.
[…]
59 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ugotovitev Komisije, da so prednosti, ki jih daje pravilnik iz leta 2006, selektivne, glede na obrazložitev v izpodbijanem sklepu vsebuje očitno napako pri presoji.
60 Iz navedenega sledi, da je treba sprejeti četrti tožbeni razlog, naveden v utemeljitev prvega predloga, in za ničen razglasiti izpodbijani sklep v delu, v katerem določa začetek formalnega postopka preiskave v zvezi s pravilnikom iz leta 2006, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge, navedene v podporo temu predlogu.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Sklep Komisije C (2012) 1012 final z dne 22. februarja 2012 o državnih pomočeh SA.27585 in SA.31149 (2012/C) (ex 2012/NN, ex CP 31/2009 in CP 162/2010) – Nemčija se za ničen razglasi v delu, v katerem se nanaša na pravilnik o letaliških pristojbinah, ki velja za letališče Lübeck (Nemčija), sprejet leta 2006.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Evropska komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov Hansestadt Lübeck.
Papasavvas | Forwood | Bieliūnas |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. septembra 2014.
Podpisi