SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 10. februarja 2012

Zadeva T‑98/11 P

AG

proti

Evropskemu parlamentu

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Odpoved delovnega razmerja po koncu poskusne dobe – Rok za vložitev pritožbe – Zamuda – Očitno neutemeljena pritožba“

Predmet:      Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 16. decembra 2011 v zadevi AG proti Parlamentu (F‑45/09), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev:      Pritožba se zavrne kot očitno neutemeljena. AG se naloži, da poleg lastnih stroškov plača stroške Evropskega parlamenta.

Povzetek

1.      Pritožba – Razlogi – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost

(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1)(c))

2.      Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)

1.      Iz člena 257 PDEU, člena 11(1) Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki podrobno utemeljujejo ta predlog. Pritožba, ki ne vsebuje nobene obrazložitve, s katero bi bila natančno opredeljena domnevna napačna uporaba prava v zadevni sodbi ali sklepu, ne izpolnjuje te zahteve.

Trditve, ki so preveč splošne in premalo natančne, da bi lahko bile predmet pravne presoje, je treba šteti za očitno nedopustne.

(Glej točki 24 in 25.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 16. december 2010, Meister proti UUNT, T‑48/10 P, točki 42 in 43 ter navedena sodna praksa.

2.      Iz člena 11 Priloge I k Statutu Sodišča, ki povzema besedilo člena 58 navedenega statuta, izhaja, da je pritožba omejena na pravna vprašanja in se lahko vloži zaradi nepristojnosti Sodišča za uslužbence, zaradi kršitve postopka pred Sodiščem za uslužbence, ki škoduje interesom pritožnika, pa tudi zaradi kršitve zakonodaje Unije s strani tega sodišča.

Zato je Sodišče za uslužbence edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Sodišču za uslužbence, torej ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora pritožbenega sodišča.

Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejanskega stanja in dokazov ali celo uporabiti nove dokaze.

(Glej točke od 44 do 46.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 24. oktober 2011, P proti Parlamentu, T‑213/10 P, točke od 46 do 48 in navedena sodna praksa.