Tožba, vložena 27. septembra 2010 - Fitzpatrick proti Komisiji
(Zadeva T-464/10)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Patrick Fitzpatrick (Kileany, Irska) (zastopniki: A. Collins SC, N. Travers, barrister, in D. Barry, solicitor)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga tožeče stranke
Za ničnega naj se razglasi Sklep Komisije C(2010) 4761 z dne 13. julija 2010, ki je bil v obliki dopisa vročen Irski, tožeči stranki pa je bil vročen 16. julija 2010, s katerim je bila zavrnjena zahteva za povečanje zmogljivosti predlaganega novega plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami, ki bi nadomestilo MFV Shauna Ann, in ki je bil sprejet za nadomestitev odločitve o tej zahtevi iz Odločbe Komisije št. 2003/245 z dne 4. aprila 2003 o zahtevah, ki jih je prejela Komisija, za povečanje ciljev VULP IV zaradi izboljšav glede varnosti, pomorske navigacije, higiene, kakovosti proizvodov in delovnih pogojev za plovila, katerih skupna dolžina znaša več kot 12 metrov (UL L 90, str. 48), ki je bila v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, razglašena za nično s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. junija 2006 v združenih zadevah Boyle in drugi proti Komisiji, od T-218/03 do T-240/03, ZOdl., str. II-1699, in
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 4761 z dne 13. julija 2010, ki je bil v obliki dopisa vročen Irski, tožeči stranki pa je bil vročen 16. julija 2010, s katerim je bila zavrnjena zahteva za povečanje zmogljivosti predlaganega novega plovila s pelagičnimi vlečnimi mrežami, ki bi nadomestilo MFV Shauna Ann, in ki je bil sprejet za nadomestitev odločitve o tej zahtevi iz Odločbe Komisije št. 2003/245 z dne 4. aprila 2003 o zahtevah, ki jih je prejela Komisija, za povečanje ciljev VULP IV zaradi izboljšav glede varnosti, pomorske navigacije, higiene, kakovosti proizvodov in delovnih pogojev za plovila, katerih skupna dolžina znaša več kot 12 metrov (UL L 90, str. 48), ki je bila v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, razglašena za nično s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. junija 2006 v združenih zadevah Boyle in drugi proti Komisiji, od T-218/03 do T-240/03, ZOdl., str. II-1699.
Tožeča stranka za utemeljitev tožbe navaja naslednje tožbene razloge:
Prvič, tožeča stranka trdi, da je tožena stranka ravnala brez pravne podlage. Člen 4(2) Odločbe Sveta št. 97/413/ES z dne 26. junija 1997 o ciljih in podrobnih pravilih za prestrukturiranje ribiškega sektorja Skupnosti za obdobje od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2001, da bi se doseglo trajno ravnovesje med viri in njihovim izkoriščanjem (UL L 175, str. 27), še naprej zagotavlja ustrezno pravno podlago za izpodbijani sklep in zato Komisija domnevno ni imela pravne podlage za sprejetje sklepa kot ad hoc sklepa.
Drugič, tožeča stranka trdi, da je Komisija storila bistveno kršitev postopka. Navaja, da bi bilo treba izpodbijani sklep v skladu z Odločbo Sveta 97/413/ES sprejeti v skladu s postopkom upravljalnega odbora in da je Komisija s tem, da se je odločila za sprejetje sklepa kot ad hoc sklepa, storila bistveno kršitev postopka.
Tretjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija z napačno razlago člena 4(2) Odločbe Sveta 97/413/ES prekoračila pooblastila, zlasti s tem, da se je oprla na neupoštevna merila in da ni upoštevala opredelitve "ribolovnega napora" iz Odločbe Sveta št. 97/413/ES in iz ribiške zakonodaje Skupnosti, ki se je uporablja v času zahteve tožeče stranke za varno tonažo iz decembra 2001.
Poleg tega tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep vsebuje več očitnih napak pri presoji zahteve tožeče stranke za varno tonažo. Navaja, da je neutemeljena odločitev Komisije, da zavrne zahtevo tožeče stranke na tej podlagi, ker uporaba nadomestne zmogljivosti več manjših plovil za Shauna Ann pomeni, da ob registraciji tega plovila ni prišlo do nikakršnega povečanja celotne zmogljivosti polivalentnega segmenta irske flote.
Nazadnje tožeča stranka trdi, da je Komisija prekršila pravico tožeče stranke do tega, da je deležna dobrega upravljanja. Navaja, da zavrnitev Komisije, da bi ocenila vsebino njene zahteve, pomeni kršitev njenih dolžnosti iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2010, L 83, str. 389), zlasti kršitev njene pravice, da bi bila njena zahteva v skladu s členom 4(2) Odločbe Sveta 97/413/ES obravnavana "pravično in v razumnem roku".
____________