Tožba, vložena 17. januarja 2011 - Italija proti Komisiji
(Zadeva T-44/11)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: L. Ventrella, avvocato dello Stato)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlog tožeče stranke
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
Sklep Komisije z dne 4. novembra 2010 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7555), razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na tožečo stranko.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge:
1. Prvi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka (člen 269 PDEU, prej člen 253 ES) z vidika pomanjkljivosti obrazložitve. Izkrivljanje dejstev. Kršitev načela sorazmernosti. Kršitev člena 24(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2799/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo za živali, in o prodaji takšnega posnetega mleka v prahu (UL L 340, str. 3).
V zvezi s tem trdi, da je Komisija sprejela nekatere finančne korekcije na področju posnetega mleka v prahu zaradi domnevnega nepravilnega izvajanja znižanj pomoči in sankcij, določenih z zakonodajo. Zlasti je na podlagi ozke razlage člena 24(2) Uredbe (ES) 2799/1999, ki je napačna in v nasprotju s smislom tega predpisa, menila, da četrtletni pregled, opravljen v tednu po neobičajnem vzorcu, ni posebno preverjanje, določeno z zakonodajo Skupnosti, in ga torej ne more nadomestiti. Poleg tega je Komisija na podlagi posameznih manj pomembnih primerov posplošeno sklepala o morebitnih, povsem hipotetičnih pomanjkljivostih italijanskih organov pri sankcioniranju, pri čemer je prišlo tudi do izkrivljanja dejstev. Nazadnje, ker so zneski sankcij, ki naj ne bi bile naložene, veliko nižji od skupnega zneska globe, ki jo Komisija namerava naložiti Italiji, ni razumljivo, zakaj so bile sprejete pavšalne korekcije, ki so vsekakor nesorazmerne in pretirane. Zato je torej poleg očitne pomanjkljivosti obrazložitve prišlo tudi do kršitve načela sorazmernosti.
2. Drugi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka (člen 269 PDEU, prej člen 253 ES) z vidika pomanjkljivosti obrazložitve. Kršitev načela sorazmernosti. Kršitev člena 6(3) PEU z vidika kršitve bistvenih načel zaupanja v pravo, pravne varnosti, prepovedi retroaktivnosti materialnopravnih določb. Kršitev člena 32(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1). Kršitev načela "ne bis in idem".
Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija na podlagi preiskave, začete leta 2003, sprejela korekcijo za državo članico za proračunsko leto 2009 v zvezi z organizacijo sistema povračil plačilnih agencij, ki je bila izračunana glede na primere, za katere Komisija - ker jih ni pravočasno obravnavala v skladu s skupnostnimi določbami, veljavnimi v času dejanskega stanja - šteje, da zanje velja nova ureditev, in da se torej zanje uporablja tako imenovano pravilo 50-50, določeno z Uredbo (ES) št. 1290/05. Zadevna finančna korekcija je nezakonita, ker državi članici avtomatsko nalaga kritje 50 % zadevnih zneskov, določeno v členu 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/05, ki se nezakonito retroaktivno uporablja glede preiskave o upravljanju z dolgovi, katere predmet je predvsem "položaj, ugotovljen v letih 2002/2003", kar je izrecno priznala sama Komisija. Poleg tega je bila Italijanski republiki za primere, ki so bili predmet pregleda, z Odločbo Komisije C(2007) 1901 z dne 27. aprila 2007 že naložena 50-odstotna finančna korekcija na podlagi člena 32 Uredbe 1290/05. Tako je Komisija z izpodbijanim sklepom za iste primere in na podlagi istih očitkov uporabila dodatno finančno korekcijo, ki dosega 100 % znesek neizterjanih dolgov. Zato je po več letih nezakonito in nesorazmerno naložiti dodatno sankcijo v višini 50 %, ob očitnem kršenju načela "ne bis in idem".
3. Tretji tožbeni razlog: prenehanje pristojnosti Komisije za sankcioniranje. Potek razumnega roka za dokončanje zadevnih preiskav. Kršitev člena 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/05. Kršitev načela "ne bis in idem".
Tožeča stranka podredno, za primer, da bi se člen 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/05, ki ga je Komisija v okviru zadevnih preiskav uporabila retroaktivno, štel za procesno določbo, zatrjuje nezakonitost zgoraj navedene korekcije, ker je potekel štiriletni rok za izvajanje pristojnosti Komisije za sankcioniranje. Še bolj podredno se tožeča stranka sklicuje na nezakonitost zadevnih korekcij, ker je potekel razumen rok za zadevne preiskave. Ker preiskave niso bile končane v razumnem času (od njihovega začetka je poteklo celih osem let), je za državni proračun že nastala znatna škoda zaradi Odločbe Komisije C(2007) 1901 o 50-odstotni finančni korekciji, ki se nanaša na iste primere kot izpodbijani sklep, ob očitnem kršenju načela "ne bis in idem".
____________