SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 25. januarja 2016

Zadeva F‑47/15

Marie-Pierre Darchy

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Družinski dodatek – Otroški dodatek – Otroci žene tožeče stranke – Plačilo z retroaktivnim učinkom“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero M.‑P. Darchy predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 9. decembra 2014, s katero ji je Evropska Komisija odobrila otroški dodatek za dva otroka njene žene od 1. marca 2014 namesto od prvega dne meseca sklenitve njune zakonske zveze, in sicer 1. septembra 2011.

Odločitev: Tožba se zavrne. M.‑P. Darchy nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Narava javnega reda – Zahteva za ponovni preizkus odločbe uprave, ki je postala dokončna, z namenom pridobitve retroaktivnega izplačila dodatkov, ki so bili pred tem zavrnjeni – Sodba o ponovnem preizkusu, izrečena v okviru postopka, ki tožeče stranke ne zadeva neposredno – Neobstoj novega dejstva, zaradi katerega bi začel ponovno teči rok

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Načelo dobrega upravljanja – Obseg – Obveznost uprave, da odstopi od rokov za vložitev pritožbe in tožbe tako, da ponovno preuči odločbo, ki je postala dokončna – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člen 24)

3.      Tožbe uradnikov – Odškodninska tožba – Tožbeni razlogi – Nezakonitost odločbe organa za imenovanja, ki ni bila pravočasno izpodbijana – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

1.      Roka za vložitev pritožbe in tožbe, ki sta določbi javnega reda ter ju stranke in sodišče ne morejo spreminjati, sta namenjena zagotavljanju pravne varnosti v institucijah Unije, ki je nujna za njihovo dobro delovanje, tako da se prepreči časovno neomejeno izpodbijanje aktov Unije, ki imajo pravne učinke.

Priznanje, da lahko zadevni uradnik pridobi retroaktivno izplačilo dodatkov, ki so bili pred tem zavrnjeni, podano kot odgovor na zahtevo za ponovni preizkus, ki jo pozneje vloži zadnjenavedeni, bi lahko povzročilo hudo pravno negotovost, pri čemer bi obstajalo tveganje za kopičenje dolga institucij do njihovih uradnikov, ne da bi lahko institucije to tveganje omejile.

Poleg tega sodbe ni mogoče šteti za novo in bistveno dejstvo, zaradi katerega bi lahko ponovno začela teči roka za vložitev pritožbe in tožbe zoper upravno odločbo, ki je postala dokončna, ker zadevni uradnik niti ni bil stranka v tej sodbi niti ga akt, ki je bil s to sodbo razglašen za ničnega, ni neposredno zadeval.

(Glej točki 27 in 29.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 21. februarja 1974, Kortner in drugi/Svet in drugi, od 15/73 do 33/73, 52/73, 53/73, od 57/73 do 109/73, 116/73, 117/73, 123/73, 132/73 in od 135/73 do 137/73, EU:C:1974:16, točki 36 in 39;

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 5. marca 2008, Combescot/Komisija, T‑414/06 P, EU:T:2008:58, točka 43 in navedena sodna praksa;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 13. aprila 2011, Sukup/Komisija, F‑73/09, EU:F:2011:40, točka 62, in sklep z dne 13. februarja 2014, Probst/Komisija, F‑75/13, EU:F:2014:20, točka 23.

2.      Kar zadeva domnevno kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja na eni strani ter načel dobrega upravljanja in pravne varnosti na drugi strani, zadostuje ugotovitev, da ne z dolžnostjo skrbnega ravnanja ne z načelom dobrega upravljanja uprave ni mogoče prisiliti, da odstopi od rokov za vložitev pritožbe in tožbe – ki ju ne more spreminjati, ker sta del javnega reda – tako da za nazaj ponovno preuči odločbo, ki je postala dokončna. Pri tem pa je prav načelo pravne varnosti podlaga za navedeno preučitev.

(Glej točko 39.)

3.      Možnost vložiti zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov uradniku ne sme omogočiti, da odstopi od roka za vložitev pritožbe in tožbe, določena v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov, tako da s tako poznejšo zahtevo posredno izpodbija prejšnjo odločbo, ki ni bila pravočasno izpodbijana. Ker uradnik upravne odločbe, ki je postala dokončna, ni izpodbijal, ne more veljavno pridobiti novega roka za vložitev tožbe z odškodninskim zahtevkom, ki je vložen pozneje in s katerim se očitno namerava doseči enak finančni rezultat, kot bi nastal s pravočasno izvedeno ničnostno tožbo zoper navedeno odločbo.

(Glej točko 43.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sklepa z dne 28. septembra 2011, Hecq/Komisija, F‑12/11, EU:F:2011:165, točka 50 in navedena sodna praksa, in z dne 20 marca 2014, Michel/Komisija, F‑44/13, EU:F:2014:40, točka 46 in navedena sodna praksa.