Language of document : ECLI:EU:C:2024:504

Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 13. junija 2024(*)

„Predhodno odločanje – Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Kombinirana nomenklatura – Tarifna številka 9406 00 – Montažne zgradbe – Obseg pojma ,zgradba‘– Hišice za teleta – Zahteva za uvrstitev v tarifno podštevilko 9406 00 80 – Odobrena uvrstitev v tarifno podštevilko 3926 90 97“

V zadevi C‑104/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 23. avgusta 2022, ki je na Sodišče prispela 22. februarja 2023, v postopku

A GmbH & Co. KG

proti

Hauptzollamt B,

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi Z. Csehi, predsednik senata, M. Ilešič (poročevalec) in I. Jarukaitis, sodnika,

generalni pravobranilec: A. M. Collins,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki sta jih predložili:

–        za Evropsko komisijo B. Eggers in M. Salyková, agentki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. januarja 2024

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne številke 9406 00 Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 (UL 2014, L 312, str. 1) (v nadaljevanju: Priloga I).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med A GmbH & Co. KG, družbo nemškega prava, in Hauptzollamt B (glavni carinski urad B, Nemčija; v nadaljevanju: carinski urad B) zaradi tarifne uvrstitve objektov za zaščito živali pred vremenskimi vplivi, imenovanih „hišice za teleta“, v KN.

 Pravni okvir

 HS

3        Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila v okviru Svetovne carinske organizacije (SCO) sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4        V skladu s členom 3(1)(a), točka 2, te konvencije se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS ter vse opombe k oddelkom, poglavjem in podštevilkam HS ter da ne bo spreminjala vsebine teh oddelkov, poglavij in tarifnih podštevilk.

5        Blago se v nomenklaturi HS uvršča po naslednjih splošnih pravilih, od katerih pravilo 3 določa:

„Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu iz točke 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:

(a)      tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. Kadar pa se poimenovanja dveh ali več tarifnih številk nanašajo samo na del materiala ali snovi, vsebovanih v mešanih ali sestavljenih proizvodih, ali samo na del komponent, pripravljenih kot komplet za prodajo na drobno, poimenovanja teh tarifnih številk štejejo za enako konkretna, celo če ima katero izmed njih bolj kompleten in bolj natančen opis proizvoda;

(b)      mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu iz 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;

(c)      če blaga ni mogoče uvrstiti po pravilu iz 3(a) ali (b), se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.“

6        Poglavje 39 HS je naslovljeno „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“.

7        Poglavje 94 HS je naslovljeno „ Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe“.

 Pojasnjevalne opombe HS

8        Pojasnjevalne opombe HS pripravi SCO v skladu z določbami Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga.

9        Poglavje 39 HS je v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, vsebovalo pojasnjevalno opombo v zvezi s „plastičnimi masami“, ki je med drugim določala:

„1.      Z izrazom ‚plastične mase‘ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 39.01 do 39.14, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.

Z izrazom ‚plastične mase‘ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom ‚plastične mase‘ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.

2.      V to poglavje ne spadajo:

[…]

(x)      proizvodi iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);

[…].“

10      V pojasnjevalni opombi k poglavju 94 HS je bilo v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari, navedeno:

„[…]

4.      Pod tar. št. 94.06 so z izrazom ,montažne zgradbe‘ mišljene zgradbe, ki so dokončane v tovarni ali sestavljene v elemente, ki se predložijo skupaj, da bi jih sestavili na kraju samem v stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarje, garaže in podobne zgradbe.“

11      Pojasnjevalna opomba k tarifni številki 94.06 HS je določala:

„94.06 – Montažne zgradbe:

Ta tarifna številka zajema montažne zgradbe, imenovane tudi industrijske zgradbe, iz vseh materialov.

Te zgradbe, ki so zasnovane za najrazličnejše uporabe, kot so stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarji, garaže in rastlinjaki, so običajno v obliki:

–        dokončanih zgradb, ki so v celoti sestavljene in pripravljene za uporabo;

–        dokončanih zgradb, ki niso sestavljene;

–        nedokončanih zgradb, ki so sestavljene ali ne, vendar imajo v tem stanju bistvene značilnosti montažnih zgradb.

Če so zgradbe predložene v nesestavljenem stanju, so lahko elementi, ki so nujni za njihovo gradnjo, delno sestavljeni (na primer stene in konstrukcije) ali razrezani na končne dimenzije (zlasti tramovi in nosilci) ali pa v primeru nekaterih zgradb na nedoločne dolžine, da se prilagodijo ob montaži (podporni tramovi, izolacijski materiali itd.).

Zgradbe iz te tarifne številke so lahko opremljene ali ne. Vendar je dovoljena le fiksna oprema, ki se običajno dobavi skupaj s temi zgradbami in ki lahko vključuje, na primer, električno napeljavo (kabli, vtičnice, stikala, odklopniki, zvonci itd.), ogrevalni ali ohlajevalni sistem (peči, radiatorji, klimatske naprave itd.), sanitarno opremo (kadi, prhe, grelniki vode itd.) ali kuhinjsko opremo (pomivalna korita, nape, štedilniki itd.) in vgradno pohištvo ali pohištvo, izdelano za vgradnjo (garderobne in druge omare itd.).

Materiali za sestavo ali dokončanje montažnih zgradb (na primer, žeblji, lepilo, mavec, malta, električne žice in kabli, cevi, barve, tapete, talne obloge) se uvrstijo z navedenimi zgradbami, če so predloženi skupaj v ustreznih količinah.

Deli zgradb in predmeti opreme, ki so predloženi ločeno, ne glede na to, ali so namenjeni za opremljanje teh zgradb, so izključeni iz te tarifne številke in v vsakem primeru zanje velja posebna ureditev.“

 KN

12      Kot izhaja iz člena 1(1) Uredbe št. 2658/87, KN, ki jo je določila Evropska komisija, ureja tarifno uvrstitev blaga, uvoženega v Evropsko unijo. V skladu s členom 3(1) te uredbe ta nomenklatura šestmestne tarifne številke in podštevilke prevzema iz HS, le sedma in osma številka označujeta pododdelke, ki so lastni kombinirani nomenklaturi.

13      Komisija na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87 vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj s stopnjami carinskih dajatev v skladu s členom 1, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

14      Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, je razvidno, da se v postopku v glavni stvari uporablja različica KN, ki izhaja iz Izvedbene uredbe št. 1101/2014, s katero je bila KN spremenjena s 1. januarjem 2015.

15      Splošna pravila za razlago KN, ki so navedena v prvem delu, naslovljenem „Uvodne določbe“, naslova I oddelka A Priloge I, določajo:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1.      Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

2.      (a)      Za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, se šteje tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. Pod tarifno številko se uvršča tudi kompleten ali končen proizvod (ali proizvod, ki se uvršča kot kompleten ali končen po tem pravilu), če se predloži nesestavljen ali razstavljen.

[…]

3.      Proizvodi, ki bi jih bilo mogoče po pravilu iz točke 2(b) ali iz drugih razlogov na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk, se uvrščajo takole:

(a)      tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. […]

(b)      mešanice, sestavljeni proizvodi, ki sestoje iz različnih materialov ali so izdelani iz različnih komponent oziroma sestavin, ter proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno, ki se ne morejo uvrstiti po pravilu iz 3(a), se uvrstijo, kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj, če je to merilo uporabno;

[…]

4.      Blago, ki ga ni mogoče uvrstiti po zgoraj navedenih pravilih, se uvrsti pod tarifno številko, predvideno za blago, ki je takemu blagu najbolj podobno.

[…]

6.      Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“

16      Drugi del Priloge I, naslovljen „Seznam carin“, vsebuje oddelek VII, naslovljen „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume“, v katerem je poglavje 39, naslovljeno „Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas“.

17      To poglavje med drugim vsebuje tarifno številko 3926 KN, ki je oblikovana tako:

Oznaka KN

Poimenovanje

Konvencionalna stopnja dajatve (%)

Dodatna enota

3926

Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914



3926 10 00

– Proizvodi za pisarne ali šole

6,5

3926 20 00

– Oblačilni predmeti in pribor za oblačila (vključno rokavice, palčniki in rokavice brez prstov)

6,5

3926 30 00

– Pribor (fitingi) za pohištvo, karoserije ali podobno

6,5

3926 40 00

– Kipci in drugi okrasni predmeti

6,5

3926 90

– Drugo:



3926 90 50

– – perforirana vedra in podobni predmeti, ki se uporabljajo za precejanje (filtriranje) vode pri dotoku v drenažo

6,5


– – drugo:



3926 90 92

– – – narejeni iz plošč ali folij

6,5

3926 90 97

– – – drugo

6,5 […]


18      Drugi del Priloge I vsebuje, med drugim, oddelek XX, naslovljen „Razni izdelki“, v katerem je poglavje 94, naslovljeno „Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe“.

19      To poglavje med drugim vsebuje tarifno številko 9406 00 KN, ki je oblikovana tako:

Oznaka KN

Poimenovanje

Konvencionalna stopnja dajatve (%)

Dodatna enota

9406 00

Montažne zgradbe



9406 00 11

 – Premični domovi

2,7

 –


 – Druge



9406 00 20

 – – lesene

2,7

 –


 – – železne ali jeklene konstrukcije



940 00 31

 – – – rastlinjaki

2,7

 –

9406 00 38

 – – – druge

2,7

 –

9406 00 80

 – – iz drugih materialov

2,7

 –


 Opombe KN

20      Opombi 1 in 2 k poglavju 39 KN določata:

„1.      Z izrazom ‚plastične mase‘ so v vsej nomenklaturi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, ki jih je mogoče, ali jih je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z modeliranjem, litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva.

Z izrazom ‚plastične mase‘ je v vsej nomenklaturi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom ‚plastične mase‘ pa niso mišljeni tekstilni materiali iz oddelka XI.

2.      V to poglavje ne spadajo:

[…]

(x)      izdelki iz poglavja 94 (npr. pohištvo, svetilke in svetila, svetlobni znaki, montažne zgradbe);

[…].“

21      Opomba 4 k poglavju 94 KN določa:

„Pod tar. št. 9406 so z izrazom ,montažne zgradbe‘ mišljene zgradbe, ki so dokončane v tovarni ali sestavljene v elemente, ki se predložijo skupaj, da bi jih sestavili na kraju samem v stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarje, garaže in podobne zgradbe.“

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

22      Družba A je 5. avgusta 2015 carinski urad B zaprosila za izdajo zavezujoče tarifne informacije (v nadaljevanju: ZTI) v zvezi s hišicami za teleta, ki jih uvaža v Nemčijo.

23      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da so hišice za teleta iz postopka v glavni stvari običajno postavljene zunaj hlevov za zaščito živali pred vremenskimi vplivi. Sestavljene so iz ohišja, ki ga sestavljajo stene in streha, nekateri modeli pa imajo talni element. Imajo odprtine za steljo in prezračevanje ter spredaj vhodno odprtino, ki je običajno brez vrat, pri nekaterih modelih pa so ta na voljo kot opcijski dodatek.

24      Te hišice za teleta so izdelane iz polietilena (ki vsebuje 8 % titanovega dioksida) in so sestavljene iz kovinskega okvira, ki je osnova za vse hišice, in drugega kovinskega okvira, privarjenega v podboj vrat, kadar so predvidena taka vrata. Delež teh kovinskih sestavnih delov se giblje med 12 % in 21 % celotnega proizvoda. Najmanjši model je dolg 147 cm, širok 109 cm in visok 117 cm. Skupinska hišica meri 220 cm × 273 cm × 183 cm.

25      Družba A je zahtevala, da se te hišice uvrstijo v tarifno podštevilko 9406 00 80 KN kot „Montažne zgradbe iz drugih materialov“, za katere se uporablja 2,7 % stopnja uvozne carine.

26      Carinski urad B je z odločbo z dne 29. septembra 2015, s katero je bila potrjena ZTI, navedene hišice uvrstil v tarifno podštevilko 3926 90 97 KN kot „Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914, razen tistih iz podštevilk 3926 10 00 do 3926 90 92“, za katere velja 6,5 % carinska dajatev. Družba A je zoper to odločbo vložila ugovor.

27      Po zavrnitvi ugovora je družba A vložila tožbo pri Finanzgericht (finančno sodišče, Nemčija), ki njeni tožbi ni ugodilo. Po mnenju navedenega sodišča plastični material polietilen hišicam za teleta daje bistven značaj. Poleg tega hišice za teleta, ker imajo čez celotno sprednjo stran vhodno odprtino, ki ni zaprta z vrati ali s čim podobnim, niso „zaprt prostor“, kar naj bi bil sicer nujen pogoj, da se proizvod uvrsti v „zgradbe“. Tako naj te hišice ne bi bili proizvodi iz poglavja 94, še manj pa proizvodi iz tarifne številke 9406 00 KN. Navedeno sodišče je torej menilo, da jih je carinski urad B pravilno uvrstil v tarifno podštevilko 3926 90 97 KN.

28      Družba A je zoper to sodbo vložila revizijo pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

29      Pred navedenim sodiščem se stranki v bistvu ne strinjata glede vprašanja, ali morajo biti „montažne zgradbe“ v smislu KN nujno zaprt prostor in dostopen osebam na način, da lahko v njih stojijo pokonci.

30      Predložitveno sodišče ugotavlja, da bi morale biti hišice za teleta v skladu s splošnimi pravili za razlago KN uvrščene v tarifno številko 3926, razen če bi bile iz nje izključene na podlagi opombe 2(x) k poglavju 39 KN, ker naj bi šlo za montažne zgradbe iz poglavja 94 KN. V nasprotju z rešitvijo, ki jo je sprejelo Finanzgericht (finančno sodišče), se predložitveno sodišče nagiba k mnenju, da tarifna številka 9406 KN glede na njeno besedilo ne zahteva, da je montažna zgradba popolnoma zaprt prostor. Navedeno sodišče vseeno tudi meni, da mora montažna zgradba, da bi jo lahko uvrstili v tarifno številko 9406 KN, omogočati povprečno visokim osebam, da vanjo vstopijo in jo uporabljajo v pokončni drži, kar ne velja za proizvode iz postopka v glavni stvari, saj za to niso dovolj visoki.

31      V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje postavilo ti vprašanji:

„1.      Ali je za tarifno številko 9406 [KN] nujno potrebno, da mora montažna zgradba v celoti zapirati prostor z vseh strani?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je za tarifno številko 9406 [KN] potrebno, da je montažna zgradba dovolj visoka, da lahko vanjo vstopi povprečno visoka oseba, in ali mora v ta namen obstajati vsaj en prostor s stojno višino za tako osebo oziroma zadostuje tudi, da lahko taka oseba vanj vstopi v sklonjeni drži?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

32      Predložitveno sodišče z vprašanjema za predhodno odločanje, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno številko 9406 00 KN razlagati tako, da pojem „montažna zgradba“ iz te tarifne številke zajema proizvod iz plastične mase, ki služi za zaščito živali pred vremenskimi vplivi in ki je poimenovan „hišica za teleta“ ter ki ima streho in stene, vendar pa ni nujno zaprt prostor z vseh strani, njegove dimenzije pa povprečno visoki osebi ne omogočajo, da bi vanj vstopila v pokončni drži in v njem stoje opravljala dejavnosti.

33      Najprej je treba opozoriti, da je naloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila pravilno uvrstitev zadevnih proizvodov v KN, ne pa, da Sodišče to uvrstitev opravi samo. Ta uvrstitev izhaja izključno iz presoje dejstev, za katero Sodišče v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe ni pristojno (sodba z dne 20. oktobra 2022, Mikrotīkls, C‑542/21, EU:C:2022:814, točka 21 in navedena sodna praksa).

34      Opozoriti je treba tudi, da se v skladu s splošnim pravilom 1 za razlago KN tarifna uvrstitev blaga izvede glede na besedilo tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem te nomenklature.

35      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev tega blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in njegovih lastnostih, kot so te, opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opomb k ustreznim oddelkom ali poglavjem. Namen zadevnega proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezan s tem proizvodom, presojati pa ga je treba glede na objektivne značilnosti in lastnosti zadevnega proizvoda (sodba z dne 20. oktobra 2022, Mikrotīkls, C‑542/21, EU:C:2022:814, točka 22 in navedena sodna praksa).

36      Poleg tega je Sodišče večkrat razsodilo, da so pojasnjevalne opombe k HS in KN, čeprav niso zavezujoče, pomembno sredstvo za zagotovitev enotne uporabe skupne carinske tarife in kot take zagotavljajo koristne elemente za njeno razlago (sodba z dne 20. oktobra 2022, Mikrotīkls, C‑542/21, EU:C:2022:814, točka 23 in navedena sodna praksa).

37      Ker je v obravnavani zadevi namen spora o glavni stvari ugotoviti, ali je treba zadevne proizvode uvrstiti v podštevilko tarifne številke 3926 ali v tarifno podštevilko 9406 00 KN, je treba opozoriti, da se taka uvrstitev v skladu s splošnim pravilom 6 za razlago KN izvede glede na poimenovanja teh tarifnih podštevilk in opomb k tarifnim podštevilkam, pri čemer se lahko upoštevajo tudi opombe k ustreznim oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.

38      V skladu z opombo 2(x) k poglavju 39 KN v to poglavje ne spadajo izdelki iz poglavja 94 KN. Zato so, če taki proizvodi spadajo v to poglavje 94, že samo zaradi tega izključeni iz poglavja 39 KN.

39      Tarifna številka 9406 00 iz poglavja 94 KN, na katero se nanašata postavljeni vprašanji, je naslovljena „Montažne zgradbe“.

40      Pojem „zgradba“ ni opredeljen niti v KN niti v HS.

41      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pomen in obseg izrazov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del so (sodba z dne 31. januarja 2013, McDonagh, C‑12/11, EU:C:2008:43, točka 28).

42      V zvezi z običajnim pomenom izraza „zgradba“ v vsakdanjem jeziku je treba ugotoviti, da se ta izraz nanaša zlasti na zgrajen objekt določene velikosti, ki ima načeloma stene in streho in jo osebe običajno uporabljajo za bivanje, za opravljanje dejavnosti ali za shranjevanje predmetov.

43      Glede konteksta, v katerem je pojem „zgradba“ uporabljen v tarifni številki 9406 00 KN, je treba opozoriti, da je v opombi 4 k poglavju 94 KN v bistvu navedeno, da so kot „montažne zgradbe v smislu tarifne številke 9406“ mišljene „zgradbe, ki so dokončane v tovarni ali sestavljene v elemente, ki se predložijo skupaj, da bi jih sestavili na kraju samem v stanovanjske hiše, bivališča na gradbiščih, pisarne, šole, prodajalne, hangarje, garaže in podobne zgradbe“. Čeprav je ta seznam oblikovan primeroma, ostaja dejstvo, da so v tej opombi brez izjeme našteti objeti, ki so povezani z lažjim izvajanjem človeških dejavnosti in v katere lahko osebe vstopajo in se v njih premikajo v pokončni drži, zlasti da bi v njih opravljale dejavnosti.

44      Zato je treba ob upoštevanju običajnega pomena izraza „zgradba“ v vsakdanjem jeziku in konteksta, v katerem se uporablja, ter ciljev, na katere je opozorjeno v točki 35 te sodbe, pojem „zgradba“ iz tarifne številke 9406 00 KN v besedni zvezi „montažne zgradbe“ razumeti tako, da zajema objekt, v katerega lahko osebe vstopajo in se v njej gibljejo v pokončni drži, predvsem da bi v njem opravljale svoje dejavnosti.

45      V zvezi s tem je treba še opozoriti, da za omogočanje take uporabe ni nujno, da je zadevni objekt popolnoma zaprt prostor. Iz opombe 4 k poglavju 94 KN, katere besedilo je navedeno v točki 43 te sodbe, je namreč razvidno, da za „montažne zgradbe“ v smislu tarifne številke 9406 štejejo med drugim hangarji. Čeprav imajo hangarji streho in stene, nimajo nujno štirih sten, prav tako pa ne gre nujno za zaprt prostor.

46      Dalje je treba spomniti, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča sklepi Odbora za carinski zakonik, čeprav niso pravno zavezujoči, pomembna sredstva za zagotovitev, da carinski organi držav članic enotno uporabljajo carinski zakonik, in se lahko kot taki štejejo za tehtna sredstva razlage tega zakonika (glej v tem smislu sodbi z dne 15. februarja 1977, Dittmeyer, 69/76 in 70/76, EU:C:1977:25, točka 4, in z dne 10. septembra 2020, BMW, C‑509/19, EU:C:2020:694, točka 21 in navedena sodna praksa). Vendar, kot je generalni pravobranilec v bistvu poudaril v točki 26 sklepnih predlogov, je Odbor za carinski zakonik na svojem 227. sestanku sklenil, da ni nujno, da ima „montažna zgradba“ v smislu tarifne številke 9406 00 KN štiri stene, mora pa imeti streho in nekaj sten.

47      Glede na vse navedene preudarke je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba tarifno številko 9406 00 KN razlagati tako, da pojem „montažna zgradba“ iz te tarifne številke ne zajema proizvoda iz plastične mase, ki služi za zaščito živali pred vremenskimi vplivi in ki je poimenovan „hišica za teleta“ ter ki ima streho in stene, vendar pa ni nujno zaprt prostor z vseh strani, njegove dimenzije pa povprečno visoki osebi ne omogočajo, da bi vanj vstopila v pokončni drži in v njem stoje opravljala dejavnosti.

 Stroški

48      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Tarifno številko 9406 00 Kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014,

je treba razlagati tako, da

pojem „montažna zgradba“ iz te tarifne številke ne zajema proizvoda iz plastične mase, ki služi za zaščito živali pred vremenskimi vplivi in ki je poimenovan „hišica za teleta“ ter ki ima streho in stene, vendar pa ni nujno zaprt prostor z vseh strani, njegove dimenzije pa povprečno visoki osebi ne omogočajo, da bi vanj vstopila v pokončni drži in v njem stoje opravljala dejavnosti.

Podpisi


*      Jezik postopka: nemščina.