Tožba, vložena 30. januarja 2024 – Evropska komisija/Kraljevina Belgija
(Zadeva C-68/24)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnici: E. Schmidt in F. van Schaik, agentki)
Tožena stranka: Kraljevina Belgija
Predlogi tožeče stranke
Komisija Sodišču predlaga, naj
ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU1 , ali da teh predpisov nikakor ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 20(1) te direktive;
Kraljevini Belgiji naloži, naj Komisiji plača pavšalni znesek, ki ustreza najvišjemu od teh zneskov:
znesek 3360 EUR na dan, pomnožen s številom dni trajanja kršitve, ki so med dnem izteka roka za prenos, določenega v Direktivi, in dnem, ko je država članica končala kršitev, ali – če kršitev ni končana – dnem razglasitve sodbe v obravnavani zadevi v skladu s členom 260(3) PDEU; ali
pavšalni znesek v višini 2.352.000 EUR;
ugotovi, da je treba – če kršitev, navedena v prvi alinei, ob razglasitvi sodbe v obravnavani zadevi še traja – Kraljevini Belgiji naložiti, naj Komisiji plača denarno kazen v višini 15.120 EUR za vsak dan zamude, in sicer od dne razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do dne, ko bo Kraljevina Belgija v celoti izpolnila obveznosti iz Direktive (EU) 2019/1158;
Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Rok za prenos Direktive v nacionalno pravo se je iztekel 2. avgusta 2022.
Direktiva (EU) 2019/1158 naj bi okrepila pravni okvir Unije in spodbujala enakost spolov, s tem da naj bi zagotavljala minimalne zahteve glede očetovskega in starševskega dopusta ter oskrbovalskega dopusta ter prožne ureditve dela za delavce, ki so starši ali oskrbovalci. V skladu s členom 20(1) Direktive (EU) 2019/1158 bi morale države članice do 2. avgusta 2022 uveljaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z navedeno direktivo, in o tem takoj obvestiti Komisijo.
Kraljevina Belgija teh obveznosti ni izpolnila. Komisija je zato 21. septembra 2022 Kraljevini Belgiji poslala uradni opomin. Iz odziva na ta uradni opomin je bilo razvidno, da bi morala Belgija sprejeti še nujne ukrepe, da bi v celoti izpolnila obveznosti iz Direktive (EU) 2019/1158. Ker po določenem času nujni ukrepi še vedno niso bili sprejeti oziroma Komisija o popolnem prenosu vsaj ni bila obveščena, je Komisija Kraljevini Belgiji 19. aprila 2023 poslala obrazloženo mnenje. Kraljevina Belgija je z dopisom z dne 19. junija 2023 v odgovor na obrazloženo mnenje priznala, da Direktiva (EU) 2019/1158 v predpisanem roku ni bila v celoti prenesena, in je Komisiji sporočila pregled ukrepov, ki jih je treba še sprejeti, da bodo v celoti izpolnjene obveznosti iz te direktive.
Komisija trdi, da je Kraljevina Belgija s tem, da do 2. avgusta 2022 ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2019/1158, in da Komisije o tem ni takoj obvestila, ni izpolnila obveznosti iz člena 20(1) te direktive. Pogoji iz člena 260(3) PDEU naj bi bili torej izpolnjeni.
Komisija Sodišču predlaga, naj Kraljevini Belgiji naloži plačilo pavšalnega zneska in denarne kazni v skladu s členom 260(3) PDEU, katerih višino je Komisija izračunala na podlagi sporočila glede finančnih sankcij v postopkih za ugotavljanje kršitev1 .
____________
1 UL 2019, L 188, str. 79.
1 UL 2023, C 2, str. 1.