Zadeva T‑17/12

Moritz Hagenmeyer

in

Andreas Hahn

proti

Evropski komisiji

„Varstvo potrošnikov – Uredba (ES) št. 1924/2006 – Zdravstvene trditve na živilih – Zavrnitev odobritve trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Navedba dejavnika tveganja – Zakonitost postopka odobritve zdravstvenih trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Ničnostna tožba – Pravni interes – Neposredno in posamično nanašanje – Dopustnost – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 30. aprila 2014

1.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Zahteva po obstoječem in dejanskem interesu – Tožba zaradi razglasitve ničnosti odločbe, s katero je bila zavrnjena individualna vloga za odobritev trditve glede zmanjšanja tveganja za razvoj bolezni – Dopustnost

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, člena 14(1)(a) in 15; Uredba Komisije (ES) št. 1170/2011, Priloga)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Uredba Komisije, s katero je zavrnjena individualna vloga za odobritev, ki je bila vložena v skladu s postopkom za trditve glede zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Tožba, ki jo vloži vložnik te vloge za odobritev – Dopustnost

(člen 263(4) PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 1924/2006, člen 15; Uredba Komisije (ES) št. 1170/2011, Priloga)

3.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih – Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Vloga za odobritev trditve – Obveznost vlagatelja, da navede dejavnik tveganja za razvoj bolezni

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, člen 2(2), točka 6, in člen 14(1)(a) in (2))

4.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov

(Statut Sodišča, člena 21, prvi dostavek, in 53, prvi odstavek,; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

5.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih – Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Postopek odobritve – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, členi 10(1), 14(1)(a) in 17(1))

6.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih –Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Vloga za odobritev trditve – Individualnost in splošnost – Pravna oblika odločbe prepuščena presoji Komisije

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, člen 17 od (1) do (4))

7.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih –Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Postopek odobritve – Razdelitev pristojnosti med organi Unije in nacionalnim pristojnim organom

((Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, člen 16(1), drugi stavek)

8.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih –Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Postopek odobritve – Prekoračitev roka – Vpliv na zakonitost odločbe – Pogoji

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, členi 15(2)(a)(i), 16(1) in 17(1))

9.      Približevanje zakonodaj – Prehranske in zdravstvene trditve na živilih – Uredba št. 1924/2006 – Trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni – Postopek odobritve – Pravica vlagatelja da pri instituciji, ki je zadolžena za izdajo odobritve, predloži pripombe – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1924/2006, člen 16(6), drugi pododstavek))

10.    Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije, s katero je zavrnjena vloga za odobritev uporabe zdravstvene trditve

(člen 296(2) PDEU; Uredba Komisije št. 1170/2011)

1.      Ker mora stranka, ki vloži tožbo, izkazati obstoječ in dejanski interes za razveljavitev akta in se v ta namen ne more sklicevati na bodoče in negotove položaje ima oseba, ki je ob spoštovanju zadevnih pravil, ki se zgolj na splošno sklicujejo na vlagatelje, pravilno zaprosila za odobritev trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni, očiten interes za to, da predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero ji je bila zavrnjena ustrezna odobritev.

(Glej točke 38, 39, 44, 45)

2.      V skladu s členom 263, četrti pododstavek, PDEU lahko fizična ali pravna oseba, ki ni naslovnik akta, vloži tožbo zoper ta akt če se nanjo neposredno in posamično nanaša. V zvezi s tem se uredba Komisije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ki vsebuje dokončno zavrnitev vloge za odobritev na podlagi postopka odobritve trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni na podlagi Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih neposredno nanaša na vlagatelja, saj je nameraval zakonodajalec vsaki fizični ali pravni osebi omogočiti, da vloži vlogo za odobritev v skladu s členom 15 te uredbe in ker je dokončna odločba o zavrnitvi vloge za odobritev vsebovana v izpodbijani uredbi, s katero se je postopek odobritve končal. Navedena uredba se na vložnika nanaša tudi posamično, saj je vložil individualno vlogo za odobritev.

(Glej točke 50, 51, 56 in 61.)

3.      Za odobritev trditve v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni v smislu člena 2(2), točka 6, Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih se torej poleg navedbe bolezni zahteva tudi navedba konkretnega dejavnika tveganja za razvoj te bolezni, ki naj bi bil po mnenju vlagatelja znatno zmanjšan. Zakonodajalec je namreč v členu 14(2) Uredbe št. 1924/2006 navedel, da za bolezen obstaja več dejavnikov tveganja. V skladu s to določbo je treba pri označevanju, ali če tako označevanje ne obstaja, pri predstavljanju ali oglaševanju navesti tudi, da za bolezen, na katero se trditev nanaša, obstaja več dejavnikov tveganja in da ima sprememba enega teh dejavnikov tveganja lahko ugoden učinek, kar pa ni njuno. Zato če vlagatelj ne navede bolezni in dejanskega dejavnika tveganja, Komisija ne more presoditi, kateri dejavnik tveganja za razvoj katere bolezni bi bil znatno zmanjšan z rednim uživanjem živila, ki je predmet trditve. Zadošča, da označitev dejavnika tveganja vsaj implicitno izhaja iz predlaganega besedila zadevne trditve ali dokumentov, ki so priloženi vlogi za odobritev.

(Glej točki 73 in 75.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 99 in 122.)

5.      Členi 10(1), 14(1)(a), in 17(1) Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih niso očitno neprimerni za doseganje ciljev, ki jih želijo institucije doseči, zato te določbe niso nezakonite iz naslova kršitve načela sorazmernosti.

Natančneje, ne zdi se, da so ukrepi, sprejeti na podlagi ureditve iz Direktive 2000/13 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, ki je veljala do sprejetja Uredbe št. 1924/2006 glede trditev v zvezi z zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni z vidika zastavljenih ciljev, zlasti varovanja zdravja, enako primerni kot zadevne določbe zadnje navedene uredbe.

(Glej točki 113 in 121.)

6.      Iz izrazov, ki so uporabljeni v členu 17 Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih izhaja, da so s to določbo določeni različni stadiji postopka, ki jih mora Komisija upoštevati pri izdaji dokončne odločbe o vlogi za odobritev trditve na podlagi člena 14 te uredbe. Nasprotno pa nič ne določa pravne oblike te odločbe, tako da je njena izbira prepuščena Komisiji, ki mora o zadevni vlogi odločiti z ugoditvijo ali z zavrnitvijo.

V zvezi s tem sprejetje uredbe, ki je splošna, ni v nasprotju z zasnovo zadevnega postopka. Čeprav je predmet postopka odobritve individualna vloga, pa lahko v skladu s členom 17(5) Uredbe št. 1924/2006 zdravstvene trditve, ki jih je Komisija odobrila, uporabljajo vsi nosilci živilske dejavnosti. Ker je v tej določbi določen učinek erga omnes, ima torej postopek odobritve dvojno naravo, to je posamično in splošno.

(Glej točke 127, 130 in 131.)

7.      Dejstvo, da se je pristojni nacionalni organ v upravnem postopku opredelil do zahtev v zvezi z veljavnostjo vloge za odobritev trditve, ne pomeni kršitve postopka. Iz člena 16(1), prvi stavek, Uredbe št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih namreč izhaja, da ima pristojni nacionalni organ (vsaj deljeno) pristojnost, da poskrbi za veljavnost vloge, ki izpolnjuje formalne in vsebinske zahteve iz navedene uredbe in zlasti zahtevo po navedbi dejavnika tveganja.

(Glej točki 136 in 138.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 160.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 165.)

10.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 173, 175 in od 177 do 179.)