Pritožba, ki jo je 5. maja 2021 vložila Universität Koblenz-Landau zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti razširjeni senat) z dne 24. februarja 2021 v zadevi T-108/18, Universität Koblenz-Landau/Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo

(Zadeva C-288/21 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Universität Koblenz-Landau (zastopnika: C. von der Lühe, Rechtsanwalt, R. Di Prato, Rechtsanwältin)

Druga stranka v postopku: Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo

Predlog

Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 24. februarja 2021 v zadevi T-108/18 in ugotovitev neobstoja terjatev za vračilo, uveljavljanih zoper pritožnico s sklepoma nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 21. decembra 2017 (št. OF/2016/0720) in z dne 7. februarja 2018 (št. OF/2016/0720),

podredno, razveljavitev zadevne sodbe Splošnega sodišča Evropske unije in vrnitev zadeve v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije,

naložitev plačila stroškov toženi stranki.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog: procesni ugovor, ker ni bil ponovno uveden ustni postopek

Pritožnica trdi, da se z novimi elementi dejanskega stanja, na katere se sklicuje tožeča stranka, in s katerimi se je seznanila šele po koncu ustnega postopka, do sedaj pa jih ni mogla vključiti v postopek, izpodbijanemu sklepu v bistvenih točkah odpravlja podlaga za argumentacijo, saj ta sklep temelji na dejanskem stanju, ki ga zadevni nacionalni organ, pristojen za preiskovanje kaznivih dejanj še ni potrdil.

Poleg tega je bil predlog tožeče stranke za ponovno odprtje ustnega dela postopka zaradi doslej nepoznanih novih dejstev, ki bi bili pravno relevantni za izid spora, saj bi lahko vplivali nanj v korist tožeče stranke, zavrnjen zaradi napačne presoje.

Drugi pritožbeni razlog: neupoštevanje obsega načela pravice do izjave

Splošno sodišče ni upoštevalo okoliščine, da je tožena stranka sprejela za tožečo stranko neugodno ugotovitev glede zakonite uporabe sredstev, ker je bilo za tožečo stranko brez lastne krivde objektivno nemogoče, da bi ob sprejetju izpodbijanega sklepa predložila dokumente, s katerimi bi dokazala zakonito rabo subvencij.

Tretji pritožbeni razlog: neupoštevanje načela varstva legitimnih pričakovanj in neupoštevanje obsega načela sorazmernosti

Splošno sodišče ni upoštevalo oziroma pravno pravilno upoštevalo legitimnega pričakovanja, na katerega se je lahko sklicevala tožeča stranka zaradi pisne potrditve tožene stranke glede nemotenega poteka spornih financiranih projektov.

Splošno sodišče ni ugotovilo nobenega očitnega dejanskega odstopanja, ki bi se naknadno izkazalo glede na dejanski položaj, na katerega se je sklicevala tožena stranka glede pravilne uporabe sredstev, ob vedenju, da bi že samo sklicevanje lahko postavilo pod vprašaj prvotno pozitivno presojo postopka uporabe sredstev in njegovo primernost.

Nazadnje ni skladno z načelom sorazmernosti, da niso bili popolnoma razjasnjeni pokazatelji, ki bi nakazovali na obstoj morebitnega drugačnega dejanskega položaja, z obsežnim preizkusom virov informacij, dostopnih toženi stranki in Splošnemu sodišču, preden je tožena stranka od vseh možnih ukrepov sprejela najbolj omejevalne (v zadevnem primeru vračilo vseh subvencij, ki so bile odobrene in nakazane).

____________