SKLEP PREDSEDNIKA SODIŠČA
z dne 5. junija 2014(*)
„Hitri postopek“
V zadevi C‑169/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Castellón (Španija) z odločbo z dne 2. aprila 2014, ki je prispela na Sodišče 7. aprila 2014, v postopku
Juan Carlos Sánchez Morcillo,
María del Carmen Abril García
proti
Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA,
PREDSEDNIK SODIŠČA,
ob upoštevanju predloga E. Levitsa, sodnika poročevalca,
po opredelitvi generalnega pravobranilca N. Wahla,
izdaja naslednji
Sklep
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med J. C. Sánchezom Morcillom in M. C. Abril Garcío na eni strani ter Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA na drugi strani zaradi njunega ugovora zoper izvršbo na podlagi hipoteke na njuno nepremičnino.
3 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta tožeči stranki iz postopka v glavni stvari 9. junija 2003 z Banco Bilbao Vizcaya Argentaria SA sklenili kreditno pogodbo v obliki notarskega zapisa, zavarovano s hipoteko na njunem stanovanju. Ker tožeči stranki nista izpolnjevali obveznosti plačila mesečnih obrokov tega kredita, je banka 15. aprila 2011 zahtevala poplačilo celotnega kredita skupaj z rednimi in zamudnimi obrestmi ter prodajo nepremičnine, zavarovane s hipoteko, na dražbi.
4 Po začetku postopka izvršbe na podlagi hipoteke sta tožeči stranki iz postopka v glavni stvari vložili ugovor zoper izvršbo, ki je bil zavrnjen z odločbo Juzgado de Primera Instancia n° 3 de Castellón z dne 19. junija 2013. Tožeči stranki iz postopka v glavni stvari sta nato vložili pritožbo zoper to odločbo. Njuna pritožba je bila razglašena za dopustno in predložena Audiencia Provincial de Castellón.
5 Predložitveno sodišče navaja, da čeprav je v španskem civilnem postopku dovoljena pritožba zoper odločbo, s katero se postopek izvršbe na podlagi hipoteke ustavi, ker je bilo ugovoru dolžnika ugodeno, pa nasprotno pritožba dolžnika, katerega ugovor je bil zavrnjen, ni dovoljena zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero se odredi nadaljevanje postopka prisilne izvršbe. Predložitveno sodišče dvomi o združljivosti zadevne nacionalne ureditve s ciljem varstva potrošnikov, ki mu sledi Direktiva 93/13, in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Predložitveno sodišče poudarja tudi, da bi se možnost vložitve pritožbe za dolžnika lahko izkazala še za toliko bolj odločilno, ker bi bilo mogoče nekatere pogoje kreditne pogodbe iz zadeve v postopku v glavni stvari šteti za „nepoštene“ v smislu člena 3(1) Direktive 93/13.
6 To sodišče je Sodišču predlagalo, naj zadevo obravnava po hitrem postopku na podlagi člena 105(1) Poslovnika Sodišča.
7 Predložitveno sodišče v utemeljitev svojega predloga navaja, da bi odgovor Sodišča lahko imel pomembne posledice za postopke v Španiji, ob upoštevanju dejstva, da so bili v okviru gospodarske krize, ki je prizadela to državo članico, v zvezi z izjemno velikim številom fizičnih oseb sprejeti ukrepi izvršbe na podlagi hipoteke na njihova stanovanja.
8 Predložitveno sodišče pojasnjuje, da se postopki, na katere bi se lahko nanašal odgovor Sodišča, nanašajo poleg tega na glavno stanovanje dolžnikov. Ker ugovor zadnjenavedenih na podlagi španskega procesnega prava v skladu s členom 698(1) zakona o pravdnem postopku nima odložilnega učinka, bi bila lahko taka stanovanja prodana na dražbi, še preden bo Sodišče odločilo.
9 V skladu s členom 105(1) navedenega poslovnika lahko predsednik Sodišča, če je treba zadevo zaradi njene narave obravnavati v kar najkrajšem času, na predlog predložitvenega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti po opredelitvi sodnika poročevalca in generalnega pravobranilca odloči, da se predlog za sprejetje predhodne odločbe z odstopanjem od določb tega poslovnika obravnava po hitrem postopku.
10 Iz ustaljene sodne prakse Sodišča sicer izhaja, da številnost oseb ali pravnih položajev, na katere bi se lahko nanašala odločba, ki jo mora izdati predložitveno sodišče, potem ko je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, kot taka ni izjemna okoliščina, ki bi lahko upravičila uporabo hitrega postopka (glej zlasti sklepe predsednika Sodišča KÖGÁZ in drugi, C‑283/06 in C‑312/06, EU:C:2006:602, točka 9; Plantanol, C‑201/08, EU:C:2008:385, točka 10, in Abdullahi, C‑394/12, EU:C:2012:623, točka 11).
11 Vendar v obravnavani zadevi poleg števila zadevnih dolžnikov, ki jih omenja predložitveno sodišče, tveganje za lastnika, da bi izgubil svoje glavno stanovanje, postavlja njega in njegovo družino v še posebej občutljiv položaj.
12 To okoliščino poslabšuje dejstvo, da bi po mnenju predložitvenega sodišča, če bi se izkazalo, da postopek izvršbe temelji na kreditni pogodbi, ki vsebuje nepoštene pogoje, katerih ničnost ugotovi nacionalno sodišče, ničnost s tem povezanega postopka izvršbe oškodovanemu dolžniku zagotovila zgolj odškodninsko varstvo, ne bi pa omogočila ponovne vzpostavitve predhodnega položaja, v katerem je bil lastnik svojega stanovanja.
13 Ker lahko odgovor Sodišča v kar najkrajšem času občutno omeji tveganje izgube glavnega stanovanja zadevnih oseb, je treba ugoditi predlogu predložitvenega sodišča, naj se zadeva C‑169/14 obravnava po hitrem postopku.
Iz teh razlogov je predsednik Sodišča sklenil:
Predlogu Audiencia Provincial de Castellón (Španija), naj se zadeva C‑169/14 obravnava po hitrem postopku iz člena 23a Statuta Sodišča Evropske unije in člena 105(1) Poslovnika Sodišča, se ugodi.
Podpisi