Tožba, vložena 10. avgusta 2023 – Evropska komisija/Italijanska republika
(Zadeva C-519/23)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: B.-R. Killmann, D. Recchia, agenta)
Tožena stranka: Italijanska republika
Predloga
Komisija Sodišču predlaga, naj
ugotovi, da Italijanska republika s tem, da ni izvedla ponovne vzpostavitve kariere nekdanjih lektorjev, da bi jim zagotovila finančno obravnavanje, do katerega so upravičeni, in ustrezno plačilo, ni izpolnila obveznosti iz člena 45 PDEU;
Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija trdi, da Italijanska republika ni pravilno uporabila člena 45 PDEU v zvezi s ponovno vzpostavitvijo kariere univerzitetnega osebja, predhodno zaposlenega na številnih italijanskih državnih univerzah na delovnem mestu „lektor“.
Komisija opozarja, da je Sodišče že imelo priložnost odločiti o položaju nekdanjih lektorjev, ki so bili takrat zaposleni na italijanskih državnih univerzah. Sodišče je v sodbi v zadevi C-212/991 razsodilo, da načelo enakega obravnavanja, ki ga odraža člen 45 PDEU, ne prepoveduje samo očitnih diskriminacij na podlagi državljanstva, temveč tudi vsakršno prikrito obliko diskriminacije, ki dejansko vodi do enakega izida2 , in da je tedaj veljavni pravni okvir v Italiji dopuščal, da je šest italijanskih univerz uvedlo diskriminatorno upravno in pogodbeno prakso, ker ni priznavalo ponovne vzpostavitve kariere nekdanjih lektorjev, s čimer bi bila zagotovljena enakost pridobljenih pravic, ki so priznane nacionalnim delavcem (vključno s povišanjem plač, senioriteto in plačevanjem prispevkov za socialno varnost)3 .
V sodbi v zadevi C-119/041 je Sodišče preučilo razvoj italijanskega normativnega okvira, ki je pripeljal do sprejetja uredbe-zakona z dne 14. januarja 2004 št. 2 – Nujne določbe o plačilu jezikoslovnih sodelavcev na nekaterih univerzah in v zvezi z enakovrednimi nazivi2 . Sodišče je ugotovilo, da tak normativni okvir, ki ni bil napačen, zainteresiranim univerzam omogoča izvedbo ponovne vzpostavitve kariere nekdanjih lektorjev3 .
Kljub navedeni uredbi-zakonu in kljub odobrenim letnim plačilom od leta 2017 v višini nad 8 milijoni EUR, namenjenim univerzam, ki zaposlujejo ali so zaposlile nekdanje lektorje (sredstva, katerih dodelitev je bila sprva pogojena s sklenitvijo aneksev k pogodbam, trenutno pa ta zahteva ne velja več), naj številnim nekdanjim lektorjem še vedno ne bi bila omogočena ustrezna ponovna vzpostavitev kariere. Ti nekdanji lektorji so po mnenju Komisije zato še vedno predmet diskriminacije, ki je s členom 45 PDEU prepovedana.
____________
1 Sodba z dne 26. junija 2001, Komisija/Italija, C-212/99, EU:C:2001:357.
1 Sodba z dne 26. junija 2001, Komisija/Italija, C-212/99, EU:C:2001:357, točka 24.
1 Sodba z dne 26. junija 2001, Komisija/Italija, C-212/99, EU:C:2001:357, točka 30 in naslednje.
1 Sodba z dne 18. julija 2006, Komisija/Italija, C-119/04, EU:C:2006:489.
1 GURI št. 11 z dne 15 januarja 2004. Uredba-zakon št. 2/2004 je bila s spremembami preoblikovana v zakon z dne 5. marca 2004 št. 36 (GURI št. 60 z dne 12. marca 2004).
1 Sodba z dne 18. julija 2006, Komisija/Italija, C-119/04, EU:C:2006:489, točki 38 in 39.