Zadeva T-38/05

Agroexpansión, SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Španski trg nakupa in prve predelave surovega tobaka – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določanje cen in razdelitev trga – Globe – Odgovornost za kršitveno ravnanje – Zgornja meja 10 % prometa – Odvračalni učinek – Enako obravnavanje – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o izvajanju odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti v njeni lasti

(člen 81 ES)

2.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Upoštevni promet

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2))

3.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Spoštovanje načela enakega obravnavanja s strani Komisije

(člen 81 ES)

4.      Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Avtonomija hčerinske družbe

(člen 81 ES)

5.      Ničnostna tožba – Razlogi – Neobstoj ali nezadostnost obrazložitve

(člena 230 ES in 253 ES)

6.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek globe

(uredbi Sveta št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitve po intervenciji Komisije

(uredbi Komisije št. 17, člen 15(2), in št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje globe zaradi sodelovanja obdolženega podjetja

(Uredba Sveta št. 17, člen 1; Sporočilo Komisije 96/C 207/04)

1.      Na področju konkurence se ravnanje hčerinske družbe lahko pripiše matični, zlasti kadar hčerinska družba, čeprav je ločena pravna oseba, o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma ravna po navodilih matične družbe, pri čemer je treba upoštevati zlasti gospodarske, organizacijske in pravne povezave med tema pravnima enotama.

V takem primeru sta namreč matična in hčerinska družba del iste gospodarske enote in zato tvorita eno podjetje. Torej Komisiji tega, da odločbo o naložitvi glob naslovi na matično družbo, ne omogoča odnos nagovarjanja h kršitvi med matično in hčerinsko družbo ali celo vpletenost prve v navedeno kršitev, ampak dejstvo, da tvorita eno podjetje v smislu člena 81 ES.

Komisija se ne more zadovoljiti z ugotovitvijo, da ima matična družba možnost odločilnega vplivanja na ravnanje hčerinske družbe, temveč mora preveriti tudi, ali je do takega vplivanja dejansko prišlo.

V posebnem primeru, v katerem je matična družba stoodstotna lastnica kapitala hčerinske družbe, ki je kršila pravila Skupnosti o konkurenci, ima po eni strani matična družba možnost odločilnega vplivanja na ravnanje hčerinske družbe, po drugi strani pa obstaja ovrgljiva domneva, da matična družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje hčerinske.

V teh okoliščinah za domnevo, da matična družba odločilno vpliva na poslovno politiko hčerinske družbe, zadostuje, da Komisija dokaže, da je ves kapital hčerinske družbe v lasti matične. Komisija bo tako lahko matično družbo štela za solidarno odgovorno za plačilo globe, naložene hčerinski družbi, razen če matična družba, ki je tista, ki mora to domnevo ovreči, ne predloži zadostnih dokazov, da hčerinska družba na trgu ravna samostojno.

Domneve, ki izhaja iz lastništva vsega kapitala, ni mogoče uporabiti samo ob obstoju neposredne povezave med matično in hčerinsko družbo, temveč tudi takrat, kadar je ta povezava posredna, prek vmesne hčerinske družbe.

(Glej točke od 102 do 106 in 108.)

2.      Komisija lahko v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 podjetjem, ki so kršila člen 81 ES, z odločbo naloži globe, ki ne smejo presegati 10 % prometa, ki ga je v predhodnem poslovnem letu ustvarilo vsako podjetje, udeleženo pri kršitvi. Enako je bilo določeno v členu 15(2) Uredbe št. 17.

Promet, omenjen v teh določbah, se nanaša na skupni promet zadevnega podjetja, to je podjetja, ki mu je bila pripisana kršitev in je zato odgovorno.

Pojem „predhodno poslovno leto“ iz člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 pa je treba razlagati tako, da se nanaša na poslovno leto pred sprejetjem odločbe Komisije, razen v posebnih položajih, v katerih promet zadnjega poslovnega leta ne prikaže ustrezno niti resničnega gospodarskega položaja zadevnega podjetja niti primerne stopnje globe, ki jo je treba naložiti temu podjetju.

Kadar tako Komisija ugotovi, da matična in hčerinska družba tvorita en gospodarski subjekt, in matično družbo zato šteje za solidarno odgovorno za kršitev in plačilo globe ter jo navede med naslovniki njene odločbe, se torej pri določitvi zgornje meje 10 %, določene v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, lahko opre na konsolidirani promet, ki ga je ustvarila matična družba med letom pred sprejetjem izpodbijane odločbe. V zvezi s tem je povsem nepomembno, da matični družbi ni mogoče pripisati solidarne odgovornosti za kršitev za obdobje, preden je prevzela hčerinsko družbo.

(Glej točke od 109 do 111, 174, 175 in 195.)

3.      Če Komisija v zadevi, ki se nanaša na kršitev pravil Unije o konkurenci, v kateri je udeleženih več različnih podjetij, sprejme neko metodo za določitev, ali je treba za odgovorne šteti tako hčerinske družbe, ki so dejansko storile to kršitev, kot njihove matične družbe, se mora pri tem, razen v posebnih primerih, pri vseh podjetjih opreti na ista merila. Komisija mora namreč spoštovati načelo enakega obravnavanja, s katerim se zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno.

(Glej točko 133.)

4.      Na področju konkurence neodvisnosti hčerinske družbe od matične družbe ni mogoče presojati izključno glede na njeno dejavnost v zvezi s proizvodi, povezane s kršitvijo. Za ugotovitev, ali hčerinska družba samostojno odloča o svojem ravnanju na trgu, je treba preučiti vse upoštevne elemente, ki se nanašajo na gospodarske, organizacijske in pravne povezave med hčerinsko in matično družbo in so lahko različni od primera do primera ter jih zato ni mogoče taksativno našteti.

Tako dejstvo, da nobena družba iz skupine ne nadzoruje dejavnosti hčerinske družbe, na katere se nanaša kršitev, ne zadostuje za dokaz, da ta hčerinska družba na trgu ravna samostojno. Enako velja glede trditve, da se hčerinska družba o svoji politiki nakupovanja zadevnih proizvodov ni posvetovala niti z matično družbo niti z nobeno drugo družbo iz skupine.

(Glej točki 164 in 168.)

5.      V okviru ničnostne tožbe tožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj ali nezadostnost obrazložitve akta, pomeni razlog javnega reda, ki ga sodišče Unije lahko upošteva in celo mora upoštevati po uradni dolžnosti in na katerega se zato lahko stranke sklicujejo v kateri koli fazi postopka.

(Glej točko 182.)

6.      Pri kršitvi pravil Unije o konkurenci velikost in gospodarska moč zadevnega podjetja spadata med dejavnike, ki se lahko upoštevajo pri izračunu globe in zato pri določitvi množitelja za zagotovitev odvračalnega učinka globe. Upoštevanje velikosti in vseh sredstev zadevnega podjetja, da bi se zagotovil zadosten odvračalni učinek globe, temelji na želenem vplivu na navedeno podjetje, ker sankcija ne sme biti zanemarljiva, zlasti glede na finančno zmogljivost tega podjetja.

V zvezi s tem lahko zadevno podjetje, kadar Komisija kot element za presojo pri odločitvi za uporabo množitelja za odvračanje uporabi velikost in vsa sredstva tega podjetja, dejansko vključuje matično družbo tiste družbe, ki je kršila pravila Skupnosti o konkurenci, samo če dejansko odločilno vpliva na ravnanje navedene družbe.

Podjetje, katerega velikost in vsa sredstva se tako upoštevajo, je nujno enako podjetju v smislu člena 81 ES, kot je opredeljeno v sodni praksi. Razlog za upoštevanje teh elementov zaradi zagotovitve zadostnega odvračalnega učinka globe je vpliv na podjetje, ki mu je globa naložena. Cilj, ki se želi uresničiti, je zagotoviti učinkovitost globe s tem, da se njen znesek prilagodi ob upoštevanju vseh sredstev navedenega podjetja in njegove sposobnosti ustvarjanja zadostnih sredstev za njeno plačilo. Če podjetje, ki je storilo kršitev, na trgu deluje samostojno in je torej podjetje samo po sebi, se ta cilj glede na to samostojnost logično lahko nanaša samo na navedeno podjetje, in ne tudi na druge družbe iz skupine, ki ji pripada. Če bi Komisija v takem primeru morala pri odločanju o uporabi množitelja za odvračanje upoštevati velikost in gospodarsko moč navedene skupine, bi se želeni odvračalni učinek dejansko nanašal na drug subjekt, in ne na podjetje, odgovorno za kršitev, poleg tega pa bi bila lahko globa pretirana, zlasti glede na finančno sposobnost tega podjetja, kar je v nasprotju z načelom sorazmernosti.

(Glej točke 207, 208, 214 in 215.)

7.      Pri kršitvi pravil Unije o konkurenci je prenehanje kršitev takoj, ko poseže Komisija, lahko logično olajševalna okoliščina, samo kadar obstajajo razlogi za domnevo, da so navedeni posegi spodbudili zadevna podjetja k prenehanju protikonkurenčnih ravnanj, če je kršitev prenehala že pred datumom prvih posegov Komisije, ki jih ne pokriva točka 3, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) ESPJ.

Čeprav Komisija meni, da je kršitev prenehala tistega dne, ko je izvedla prve preglede, lahko popolnoma upravičeno ne upošteva takega prenehanja kot olajševalno okoliščino. Znižanje globe zaradi prenehanja kršitve takoj, ko ukrepa Komisija, namreč ni samodejno, ampak je odvisno od presoje okoliščin obravnavanega primera, ki jo ta opravi v okviru svoje diskrecijske pravice. V zvezi s tem bi bila uporaba točke 3, tretja alinea, navedenih smernic v korist nekega podjetja posebej primerna, kadar protikonkurenčnost zadevnega ravnanja ni očitna. Nasprotno je uporaba te točke načeloma manj primerna, kadar je zadevno ravnanje, če je dokazano, jasno protikonkurenčno.

(Glej točki 229 in 231.)

8.      Pri kršitvi pravil Unije o konkurenci ima Komisija pri izbiri metode izračuna globe široko diskrecijsko pravico in sme pri tem upoštevati več dejstev, med katerimi je tudi sodelovanje zadevnih podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo službe te institucije. V zvezi s tem ima Komisija široko polje proste presoje v zvezi s kakovostjo in z uporabnostjo sodelovanja podjetja, zlasti v primerjavi z drugimi podjetji.

Da bi se lahko upravičilo znižanje glob zaradi sodelovanja, mora ravnanje podjetja biti Komisiji v pomoč pri odkrivanju in preprečevanju kršitev pravil o konkurenci ter kazati pravega duha sodelovanja.

V zvezi s tem so dokumenti, dani Komisiji na zahtevo za informacije na podlagi člena 11 Uredbe št. 17, predloženi v skladu zakonsko obveznostjo in se ne morejo upoštevati na podlagi obvestila o ugodni obravnavi ali znižanja njihovega zneska v zadevah, ki se nanašajo na omejevalne sporazume, čeprav jih je mogoče uporabiti za dokazovanje obstoja protikonkurenčnega ravnanja v škodo podjetja, ki jih je predložilo, ali v škodo drugega podjetja.

(Glej točke 252, 253 in 268.)