Tožba, vložena 15. februarja 2013 - Združeno kraljestvo proti ECB
(Zadeva T-93/13)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopnika: K. Beal, QC, in E. Jenkinson, zastopnik)
Tožena stranka: Evropska centralna banka
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
Sklep Evropske centralne banke z dne 11. decembra 2012 o spremembah Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2012/31) (UL 2013, L 13, str. 8) razglasi za deloma ničen;
Smernico Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (ECB/2012/27) (UL 2013, L 30, p. 1) razglasi za deloma nično;
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka tožbo opira na sedem tožbenih razlogov.
1. Tožeča stranka v prvem tožbenem razlogu navaja, da ECB ni bila pristojna za objavo spornih aktov, bodisi v nobenem primeru bodisi ne brez razglasitve s predpisom, kakršen je uredba, ki jo sprejme Svet ali sama ECB.
2. Tožeča stranka v drugem tožbenem razlogu navaja, da izpodbijana akta bodisi de jure bodisi de facto centralnim klirinškim nasprotnim strankam (Central Clearing Counterparties, v nadaljevanju CCP), ki želijo opravljati kliring (clearing) ali poravnavo (settlement) v EUR in katerih dnevni obseg trgovanja presega določen prag, nalagata obveznost rezidentstva. Tožeča stranka podredno (ali poleg tega) navaja, da ta akta vsebujeta omejitve v zvezi z naravo in/ali obsegom storitev ali kapitala, ki se lahko zagotovijo CCP-jem, ki imajo sedež v državah članicah, ki niso članice evroobmočja. Sporna akta kršita člene 48, 56 in/ali 63 PDEU ali vsaj enega od teh členov, s tem da:
bodo morale CCP, ustanovljene v državah članicah, ki niso članice evroobmočja, kot je Združeno kraljestvo, prestaviti svoje upravne in nadzorne centre v države članice, ki so članice evrosistema. Prav tako se bodo morale CCP ponovno ustanoviti kot pravne osebe po domačem pravu druge države članice;
v primeru, da se take CCP ne prestavijo kot se zahteva, do finančnih trgov v državah članicah evrosistema ne bodo več mogle dostopati pod enakimi pogoji kot CCP, ustanovljene na teh ozemljih, ali pa do teh trgov sploh ne bodo mogle več dostopati;
taka CCP, ki ni rezidentka, ne bo pod enakimi pogoji upravičena do ugodnosti, ki jih nudijo ECB ali nacionalne centralne banke (v nadaljevanju: NCB) evrosistema, ali pa da teh ugodnosti sploh ne bo upravičena;
posledično bo možnost da taka CCP nudi storitve kliringa ali poravnavanja v EUR strankam v Uniji omejena ali pa celo v celoti prepovedana.
3. Tožeča stranka v tretjem tožbenem razlogu navaja, da izpodbijana akta kršita člena 101 PDEU in/ali 102 PDEU, v povezavi s členoma 106 PDEU in 13 PEU, ker:
dejansko vsebujeta zahtevo, da morajo biti vse operacije kliringa v EUR, ki presegajo določeno višino, opravljene v CCP, ustanovljenih v državi članici, ki je članica evroobmočja;
ECB in/ali evroobmočju in/ali NCB dejansko nalagata, naj rezerv v EUR ne zagotavljajo CCP, ustanovljenim v državah članicah, ki niso članice evroobmočja, če presegajo v sklepu določen prag.
4. Tožeča stranka v četrtem tožbenem razlogu navaja, da zahteva, da morajo imeti CCP, ustanovljene v državah članicah, ki niso članice evroobmočja, drugačno pravno obliko in sedež, povzroča neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državne pripadnosti. Prav tako je v nasprotju s splošnim načelom enakosti iz prava EU, saj se CCP, ustanovljene v različnih državah članicah, brez kakršnekoli objektivne utemeljitve obravnavajo različno.
5. Tožeča stranka v petem tožbenem razlogu navaja, da sporna akta kršita upoštevne določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, str. 1).
6. Tožeča stranka v šestem tožbenem razlogu navaja, da sporna akta kršita člene II, XI, XVI in XVII Splošnega sporazuma o trgovini in storitvah (GATS) ali vsaj enega od teh členov.
7. Tožeča stranka v sedmem tožbenem razlogu navaja, ne da bi prevzela dokazno breme v zvezi z dokazovanjem, da izjeme javnega interesa za take omejitve ni mogoče uporabiti (dokazno breme v zvezi z navajanjem razlogov v prid taki izjemi ima ECB, če se ta za to odloči), da nobena utemeljitev ECB, ki temelji na razlogih javnega interesa, ne bi izpolnila zahteve po sorazmernosti, saj so na voljo manj omejujoča sredstva za zagotovitev nadzora nad finančnimi institucijami, ki so znotraj Unije vendar zunaj evroobmočja.
____________