SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 25. aprila 2024(*)
„Predhodno odločanje – Socialna varnost – Uredba (ES) št. 883/2004 – Družinske dajatve – Člen 68 – Prednostna pravila v primeru prekrivanja dajatev – Obveznost nosilca podredno pristojne države članice, da nosilcu prednostno pristojne države članice posreduje zahtevek za družinske dajatve – Neobstoj zahtevka za družinske dajatve v državi članici stalnega prebivališča otroka – Delna izterjava družinskih dajatev, izplačanih v državi članici zaposlitve enega od staršev“
V zadevi C‑36/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu, Nemčija) z odločbo z dne 19. januarja 2023, ki je na Sodišče prispela 25. januarja 2023, v postopku
L
proti
Familienkasse Sachsen der Bundesagentur für Arbeit,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi F. Biltgen (poročevalec), predsednik senata, J. Passer, sodnik, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodna tajnica: N. Mundhenke, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. novembra 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Familienkasse Sachsen der Bundesagentur für Arbeit M. Gößling, agentka,
– za nemško vlado J. Möller, agent,
– za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z L. Fiandaco, avvocato dello Stato,
– za nizozemsko vlado E. M. M. Besselink in K. Bulterman, agentki,
– za poljsko vlado B. Majczyna, J. Lachowicz in A. Siwek‑Ślusarek, agenti,
– za slovaško vlado E. V. Drugda in S. Ondrášiková, agentki,
– za Evropsko komisijo F. Clotuche‑Duvieusart in B.‑R. Killmann, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 68 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med L in Familienkasse Sachsen der Bundesagentur für Arbeit (sklad za družinske dodatke zveznega zavoda za zaposlovanje za Saško, Nemčija; v nadaljevanju: sklad za družinske dodatke), ker je zadnjenavedeni zahteval delno vračilo otroškega dodatka, izplačanega L.
Pravni okvir
Pravo Unije
Uredba št. 1408/71
3 Člen 76 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti v različici, spremenjeni in posodobljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3) (v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71) je določal:
„1. Kadar se v istem obdobju, za istega družinskega člana in zaradi opravljanja poklicne dejavnosti, družinske dajatve dodeljujejo po zakonodaji države članice, na ozemlju katere družinski člani stalno prebivajo, upravičenost do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo druge države članice miruje do višine zneska, ki ga določa zakonodaja prve države članice, po potrebi v skladu s členom 73 ali 74.
2. Če v državi članici, na katere ozemlju družinski člani stalno prebivajo, zahtevek za družinske dajatve ni vložen, lahko pristojni nosilec druge države članice uporablja določbe odstavka 1, kot če bi bile dajatve dodeljene v prvi državi članici.“
Uredba št. 883/2004
4 V uvodni izjavi 35 Uredbe št. 883/2004 je navedeno:
„Za preprečitev neutemeljenega prekrivanja dajatev je treba določiti prednostna pravila v primeru prekrivanja pravic do družinskih dajatev po zakonodaji pristojne države in po zakonodaji države članice stalnega prebivališča družinskih članov.“
5 Člen 1, od (a) do (c), te uredbe vsebuje naslednje opredelitve:
„V tej uredbi:
(a) ‚dejavnost zaposlene osebe‘ pomeni katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja;
(b) ‚dejavnost samozaposlene osebe‘ pomeni katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja;
(c) ‚zavarovana oseba‘ v zvezi s področji socialne varnosti iz poglavij 1 in 3 naslova III pomeni vsako osebo, ki izpolnjuje pogoje za pravico do dajatev, zahtevane po zakonodaji države članice, ki je pristojna po naslovu II, ob upoštevanju določb te uredbe.“
6 Člen 11(3) navedene uredbe določa:
„V skladu s členi 12 do 16 velja:
(a) za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici zakonodaja te države članice;
[…].“
7 Poglavje 8, ki je posvečeno družinskim dajatvam, iz naslova III te uredbe, naslovljenega „Posebne določbe v zvezi z različnimi vrstami dajatev“, zajema njene člene od 67 do 69.
8 Člen 67 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Družinski člani, ki stalno prebivajo v drugi državi članici“, določa:
„Oseba je upravičena do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo pristojne države članice, tudi za družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kakor da bi stalno prebivali v prvi državi članici. Upokojenec pa je upravičen do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo države članice, ki je pristojna za njegovo pokojnino.“
9 Člen 68 te uredbe, naslovljen „Prednostna pravila v primeru prekrivanja“, določa:
„1. Kadar se v istem obdobju za iste družinske člane dajatve dodeljujejo po zakonodaji več kot ene države članice, se uporabijo naslednja prednostna pravila:
(a) v primeru dajatev, ki jih izplačuje več kot ena država članica na različnih podlagah, je prednostni vrstni red naslednji: najprej pravice iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe, zatem pravice iz prejemanja pokojnine in nazadnje pravice, pridobljene na podlagi stalnega prebivališča;
(b) v primeru dajatev, ki jih izplačuje več kot ena država članica na isti podlagi, se prednostni vrstni red določi glede na naslednja merila:
(i) v primeru pravic iz dejavnosti zaposlene ali samozaposlene osebe: kraj stalnega prebivališča otrok, pod pogojem, da obstaja taka dejavnost, in poleg tega, kadar je to primerno, najvišji znesek dajatev, ki so predvidene v zakonodajah v koliziji. V slednjem primeru se stroški dajatev delijo v skladu z merili, določenimi v izvedbeni uredbi;
[…]
(iii) v primeru pravic na podlagi stalnega prebivališča: kraj stalnega prebivališča otrok.
2. V primeru prekrivanja upravičenj se družinske dajatve dodelijo v skladu z zakonodajo, ki ima v skladu z odstavkom 1 prednost. Upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi druge zakonodaje ali zakonodaj v koliziji mirujejo do zneska, določenega v prvi zakonodaji, po potrebi pa se razlika do tega zneska dodeli v obliki dodatka. Take razlike v obliki dodatka pa ni treba dodeliti za otroke, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kadar je podlaga za upravičenost do zadevne dajatve zgolj stalno prebivališče.
3. Če je po členu 67 zahtevek za družinske dajatve vložen pri pristojnemu nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se uporablja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena:
(a) ta nosilec zahtevek nemudoma posreduje pristojnemu nosilcu v državi članici, katere zakonodaja se uporablja prednostno, obvesti zadevno osebo in brez poseganja v določbe izvedbene uredbe v zvezi z začasno dodelitvijo dajatev po potrebi zagotovi razliko v obliki dodatka iz odstavka 2;
(b) pristojni nosilec v državi članici, katere zakonodaja se uporablja prednostno, obravnava ta zahtevek, kakor da bi bil vložen neposredno pri njem, datum vložitve pri prvemu nosilcu pa se šteje kot datum vložitve zahtevka pri nosilcu, ki je pristojen po prednostni pravici.“
10 Člen 76(4) in (5) navedene uredbe določa:
„4. Da se zagotovi pravilno izvajanje te uredbe, se morajo nosilci in osebe, zajete v tej uredbi, vzajemno obveščati in sodelovati.
[…]
Osebe morajo nosilce v pristojni državi članici in v državi članici stalnega prebivališča čim prej obvestiti o vseh spremembah osebnih ali družinskih okoliščin, ki vplivajo na njihovo pravico do dajatev po tej uredbi.
5. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obveščanja iz tretjega pododstavka odstavka 4 se lahko uporabijo sorazmerni ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo. Vendar pa morajo biti ti ukrepi enakovredni tistim, ki se za podobne primere uporabljajo po domači zakonodaji, in vlagateljem zahtevkov v praksi ne smejo onemogočati ali pretirano otežiti uveljavljanja pravic, ki jih imajo po tej uredbi.“
11 Člen 81 iste uredbe določa:
„Vsak zahtevek, izjava ali pritožba, ki bi moral biti v določenem roku predložen organu, nosilcu ali sodišču države članice, kadar se uporablja njena zakonodaja, se sprejme, če je predložen v enakem roku ustreznemu organu, nosilcu ali sodišču v drugi državi članici. V tem primeru organ, nosilec ali sodišče, ki sprejme zahtevek, izjavo ali pritožbo, slednjega nemudoma posreduje pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču v prvi državi članici, bodisi neposredno bodisi preko pristojnega organa te države članice. Datum, ko je bil tak zahtevek, izjava ali pritožba vložen pri organu, nosilcu ali sodišču v drugi državi članici, velja kot datum predložitve pristojnemu organu, nosilcu ali sodišču.“
12 Člen 84 Uredbe št. 883/2004, naslovljen „Pobiranje prispevkov in povračilo dajatev“, določa:
„1. Pobiranje prispevkov, ki so plačljivi nosilcu ene države članice, in povračilo dajatev, ki jih je neupravičeno dodelil nosilec ene države članice, se lahko izvršita v drugi držav članici v skladu s postopki in z jamstvi ter prednostnimi pravicami, ki veljajo za pobiranje prispevkov, ki so plačljivi ustreznemu nosilcu v slednji državi članici, in za povračilo neupravičeno dodeljenih dajatev.
2. Izvršljive odločitve sodnih in upravnih organov v zvezi s pobiranjem prispevkov, obresti in morebitnih drugih dajatev ali v zvezi s povračilom izplačanih, vendar po zakonodaji ene države članice neupravičenih dajatev, se priznajo in izvršijo na zahtevo pristojnega nosilca druge države članice v mejah in v skladu s postopki, določenimi v zakonodaji in morebitnimi drugimi postopki, ki se uporabljajo za podobne odločitve slednje države članice. V tej državi članici se potrdi izvršljivost takih odločitev, kolikor je to zahtevano v zakonodaji in morebitnih drugih postopkih te države članice.
[…]“
Uredba (ES) št. 987/2009
13 Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL 2009, L 284, str. 1) določa:
„Oseba, za katero se uporablja [Uredba št. 883/2004], je zadevnemu nosilcu dolžna posredovati informacije, dokumente ali dokazila, ki so potrebna za ugotovitev njenega položaja ali položaja njene družine, za določitev ali ohranitev njenih pravic in obveznosti ter za določitev zakonodaje, ki se uporablja, in njenih obveznosti po tej zakonodaji.“
14 Člen 60 te uredbe določa:
„1. Zahtevek za dodelitev družinskih dajatev se naslovi na pristojnega nosilca. Za uporabo členov 67 in 68 [Uredbe št. 883/2004] se upoštevajo okoliščine celotne družine, kot da bi vse zadevne osebe imele stalno prebivališče v zadevni državi članici in bi zanje veljala zakonodaja te države članice, zlasti kar zadeva upravičenost posameznika do zahtevka za takšne dajatve. Če oseba, ki je upravičena zahtevati dajatve, ne uveljavlja svoje pravice, mora pristojni nosilec države članice, katere zakonodaja se uporablja, upoštevati zahtevek za dodelitev družinskih dajatev, ki ga predloži drugi roditelj ali oseba, ki se obravnava kot roditelj, ali oseba ali zavod, ki ima skrbništvo nad otrokom oziroma otroki.
2. Nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen v skladu z odstavkom 1, ta zahtevek preuči na podlagi podrobnih podatkov, ki jih je predložil vlagatelj zahtevka, ob upoštevanju vseh dejanskih in pravnih razmer družine vlagatelja zahtevka.
Če ta nosilec sklene, da se v skladu s členom 68(1) in (2) [Uredbe št. 883/2004] prednostno uporablja njegova zakonodaja, mora družinske dajatve zagotavljati v skladu z zakonodajo, ki jo uporablja.
Če ta nosilec meni, da morda obstaja upravičenost do razlike v obliki dodatka na podlagi zakonodaje druge države članice v skladu s členom 68(2) [Uredbe št. 883/2004], ta nosilec zahtevek brez odlašanja pošlje pristojnemu nosilcu druge države članice in obvesti zadevno osebo; nosilca v drugi državi članici obvesti tudi o svoji odločitvi glede zahtevka in znesku izplačanih družinskih dajatev.
3. Če nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen, sklene, da se uporablja njegova zakonodaja, vendar ne kot prednostna pravica v skladu s členom 68(1) in (2) [Uredbe št. 883/2004], brez odlašanja sprejme začasno odločitev o veljavnih prednostnih pravilih in v skladu s členom 68(3) [Uredbe št. 883/2004] zahtevek posreduje nosilcu v drugi državi članici, pri čemer o tem obvesti tudi vlagatelja zahtevka. Ta nosilec se mora v dveh mesecih izreči o sprejeti začasni odločitvi.
Če se nosilec, ki mu je bil posredovan zahtevek, ne izreče v roku dveh mesecev po prejemu tega zahtevka, velja prej omenjena začasna odločitev, ta nosilec pa izplača dajatve, določene v tej zakonodaji, in nosilca, ki posreduje zahtevek, obvesti o znesku izplačanih dajatev.
[…]
5. Nosilec, ki je začasno izplačal dajatve v znesku, ki presega znesek, ki ga je nazadnje dolžan izplačati, se za izterjavo preveč izplačanega zneska po postopku iz člena 73 izvedbene uredbe lahko obrne na prednostnega nosilca.“
Nemško pravo
15 Člen 31, tretji stavek, Einkommensteuergesetz (zakon o dohodnini) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: EStG), določa:
„V tekočem koledarskem letu se otroški dodatek izplačuje mesečno v obliki povračila davka.“
16 Člen 32(1) in (3) EStG določa:
„(1) Za otroke se štejejo
1. otroci v prvem sorodstvenem kolenu z davčnim zavezancem
[…]
(3) Otrok se upošteva od koledarskega meseca, v katerem je bil rojen živ, in za vsak naslednji koledarski mesec, ob začetku katerega ni dopolnil 18 let.“
17 Člen 62(1) EStG določa:
„V zvezi z otroci v smislu člena 63 je do otroškega dodatka na podlagi tega zakona upravičena vsaka oseba:
1. ki ima na nacionalnem ozemlju stalno ali običajno prebivališče
2. ki na nacionalnem ozemlju nima stalnega ali običajnega prebivališča
(a) in ki zanjo zato velja neomejena davčna obveznost iz naslova dohodnine na podlagi člena 1(2) oziroma
(b) se obravnava, kot da zanjo velja neomejena davčna obveznost iz naslova dohodnine na podlagi člena 1(3).
[…]“
18 Člen 63(1) EStG določa:
„1 Za otroke se štejejo
1. otroci v smislu člena 32(1),
[…]
2 Po analogiji se uporablja člen 32, od (3) do (5). […]“
19 Člen 70(2) EStG določa:
„1 Če se spremenijo okoliščine, ki so upoštevne za upravičenost do otroškega dodatka, je treba odločbo o dodelitvi otroškega dodatka razveljaviti oziroma spremeniti z učinkom od dneva spremembe okoliščin. […]“
20 Člen 37 Abgabenordnung (davčni zakonik) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:
„1. Zahtevki iz davčno dolžniškega razmerja so zahtevek za plačilo davka, zahtevek za povračilo davka, odškodninski zahtevek, zahtevek za plačilo akcesorne davčne obveznosti, povračilni zahtevek v skladu z odstavkom 2 in povračilni zahtevki, ki so urejeni v posameznih davčnih zakonih.
2. 1 Če je davek, povračilo davka, odškodnina ali akcesorna davčna obveznost plačana ali povrnjena brez pravne podlage, lahko tisti, na račun katerega je bilo izvedeno plačilo, pri prejemniku plačila uveljavlja zahtevek za vračilo plačanega ali vrnjenega zneska. 2 To velja tudi, če pravna podlaga za plačilo ali povračilo pozneje odpade.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
21 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je poljski državljan, ki je že več let zaposlen v Nemčiji. Njegova žena živi na Poljskem z njunim skupnim otrokom, ki je bil rojen leta 2008.
22 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je leta 2016 vložila zahtevek za otroški dodatek v Nemčiji, v katerem je potrdila, da je zaposlena v Nemčiji in da njegova žena na Poljskem ne opravlja poklicne dejavnosti. Sklad za družinske dodatke je temu zahtevku ugodil, ker se je nemška zakonodaja, ki daje pravico do otroškega dodatka, prednostno uporabljala za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari zaposlena.
23 Sklad za družinske dodatke je leta 2019 v okviru postopka preverjanja upravičenosti do otroškega dodatka tožeči stranki v postopku v glavni stvari poslal vprašalnik za potrditev predloženih podatkov in od pristojnih poljskih organov zahteval informacije o obstoju morebitne poklicne dejavnosti žene tožeče stranke iz postopka v glavni stvari in pravice do poljskih družinskih dajatev.
24 Navedeni organi so odgovorili, da je zadnjenavedena od leta 2006 opravljala poklicno dejavnost in plačevala prispevke v poljski sistem socialne varnosti za kmete, vendar ni prejemala poljskih družinskih dajatev. Čeprav je bilo od zakonodajne spremembe na Poljskem leta 2019 odtlej mogoče prejemati dajatve, imenovane „družina 500+“ neodvisno od dohodkov, naj bi žena tožeče stranke iz postopka v glavni stvari vseeno izjavila, da ne želi vložiti zahtevka za to.
25 Po tem odgovoru je sklad za družinske dodatke na podlagi člena 70(2) EStG z učinkom od oktobra 2020 razveljavil dodelitev nemškega otroškega dodatka v višini zneska zakonsko določenih družinskih dajatev na Poljskem.
26 Poleg tega je sklad za družinske dodatke s „prošnjo za odločanje o pristojnosti“ pristojne poljske organe pozval, naj preučijo pravico do družinskih dajatev od julija 2019. Ti organi so med drugim odgovorili, da žena tožeče stranke iz postopka v glavni stvari od 1. julija 2019 ni prejela nobene take dajatve in da ne želi vložiti zahtevka za prejemanje teh dajatev.
27 Sklad za družinske dodatke je z odločbo z dne 6. januarja 2021 razveljavil dodelitev otroškega dodatka za obdobje od julija 2019 do septembra 2020 v višini zneska zakonsko določenih družinskih dajatev na Poljskem in od tožeče stranke iz postopka v glavni stvari zahteval vračilo preplačila otroškega dodatka, in sicer v višini 1674,60 EUR, kar je ustrezalo izplačilu tega dodatka v tem obdobju.
28 Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je po zavrnitvi njenega predloga za spremembo te odločbe vložila tožbo pri Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.
29 V utemeljitev tožbe tožeča stranka v postopku v glavni stvari trdi, da njegova žena ne opravlja poklicne dejavnosti, saj kmetija, ki jo je podedovala od staršev, ni v uporabi. Zavarovanje v okviru poljskega sistema socialne varnosti za kmete, za katero plačuje prispevke, naj bi bilo sklenjeno zaradi lastništva te kmetije in naj ne bi predpostavljalo opravljanja neodvisne kmetijske dejavnosti. Poleg tega naj žena tožeče stranke v obdobju, navedenem v točki 27 te sodbe, na Poljskem ne bi niti zaprosila za otroški dodatek niti ga prejemala.
30 Sklad za družinske dodatke med drugim trdi, da je žena tožeče stranke iz postopka v glavni stvari upravičena do tako imenovanih „družinskih prejemkov 500+“, katerih dodelitev od julija 2019 ni odvisna od prejemanja dohodkov. Kot je poleg tega razvidno iz informacij, pridobljenih od poljskih pristojnih organov, je treba šteti, da navedena žena opravlja poklicno dejavnost na Poljskem. Iz člena 68(1)(b)(i) Uredbe št. 883/2004 naj bi izhajalo, da se družinske dajatve izplačujejo prednostno v tej državi članici, ker otrok tožeče stranke v postopku v glavni stvari in njegova žena tam stalno prebivata.
31 Predložitveno sodišče meni, da iz sodne prakse Sodišča v zvezi z Uredbo št. 1408/71, ki je bila razveljavljena z Uredbo št. 883/2004, in zlasti iz sodbe z dne 14. oktobra 2010, Schwemmer (C‑16/09, EU:C:2010:605), izhaja, da je mirovanje pravice do družinskih dajatev zaradi obstoja take pravice v drugi državi članici mogoče le, če ta druga država članica družinske dajatve dejansko izplačuje, in da v primeru neizplačevanja teh dajatev ni pomembno, ali je neplačilo zgolj posledica tega, da zahtevek za to ni bil vložen.
32 Vendar predložitveno sodišče poudarja, da je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) glede položajev, ki so obstajali v času veljavnosti Uredbe št. 883/2004, menilo, da se na podlagi fikcije, vzpostavljene s členom 68(3)(b) in členom 81 te uredbe, zahtevek za družinske dajatve, vložen v državi članici, katere zakonodaja se ne uporablja prednostno, prav tako šteje za zahtevek za družinske dajatve, ki je bil istega dne vložen v državi članici, katere zakonodaja se uporablja prednostno, na podlagi česar naj bi bilo mogoče šteti, da je formalni pogoj za pridobitev pravice v okviru zahtevka v zadnjenavedeni državi izpolnjen. Po mnenju Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) naj bi to veljalo, tudi če prva država ne ve za obstoj tujega elementa, ker je vlagatelj zahtevka o tem ni obvestil, in navedenega zahtevka torej ne posreduje drugi državi članici. Iz tega naj bi izhajalo, da se določbe člena 68 te uredbe ne uporabljajo le, če v državi članici, katere zakonodaja se uporablja prednostno, niso izpolnjeni materialni pogoji za pravico, na primer zaradi prekoračitve starostne meje ali dohodkovnega praga.
33 Predložitveno sodišče poudarja, da je cilj Uredbe št. 883/2004, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 35, preprečiti neutemeljeno prekrivanje dajatev v primeru prekrivanja upravičenj do družinskih dajatev na podlagi zakonodaj več držav članic, tako da prednostna pravila iz člena 68 te uredbe načeloma ne smejo učinkovati tako, da se upravičencu dodelijo dajatve, nižje od tistih, ki bi mu bile izplačane, če se ta prednostna pravila ne bi uporabljala.
34 V zvezi z odstavkom 3 člena 68 navedene uredbe predložitveno sodišče meni, da izenačitev zahtevkov, kot so opisani v točki 32 te sodbe, ki je v določena v tem odstavku in katere namen je poenostaviti postopek za upravičenca, ne vpliva na dejstvo, da roke za vložitev zahtevkov za dodelitev družinskih dajatev in možnost retroaktivne dodelitve takih dajatev še naprej urejajo nacionalne zakonodaje in da se zato na Poljskem zahteva predhodna vložitev letnega zahtevka te vrste. Poleg tega naj bi se postopek iz točke (a) tega odstavka 3 nanašal zgolj na položaj, v katerem je treba sprejeti odločitev o zahtevku za dodelitev družinskih dajatev, ki še ni bil obravnavan.
35 Če pa ne bi bilo tako in bi bilo treba v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, uporabiti prednostna pravila iz člena 68(1) Uredbe št. 883/2004, se predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba prednost med zadevnima državama članicama določiti na podlagi pogojev za pridobitev pravic, ki jih daje nacionalno pravo, ali na podlagi meril iz členov od 11 do 16 te uredbe. V zvezi s tem drugim primerom se predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba domnevati, da oseba opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, če to potrdijo pristojni organi te države članice, čeprav navedena oseba trdi nasprotno.
36 V teh okoliščinah je Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali člen 68 Uredbe št. 883/2004 dovoljuje naknadno delno povračilo nemškega otroškega dodatka na podlagi prednostne pravice v drugi državi članici, tudi če v tej drugi državi članici ni bila dodeljena in izplačana nobena družinska dajatev za otroka, tako da je znesek, ki upravičencu ostane na podlagi nemške zakonodaje, nazadnje nižji od nemškega otroškega dodatka?
2. Če je odgovor [na prvo vprašanje] pritrdilen, ali se je treba pri odgovoru na vprašanje, iz katerih razlogov mora dajatve dodeliti več držav članic v smislu člena 68 Uredbe št. 883/2004 in zlasti na podlagi katerih elementov se pridobijo pravice, ki jih je treba uskladiti, opreti na pogoje za nastanek pravic, ki jih določajo nacionalna pravila, ali na vprašanje, na podlagi katerega merila za zadevne osebe velja zakonodaja zadevnih držav članic v skladu s členi od 11 do 16 Uredbe št. 883/2004?
3. Če bi bilo odločilno to, na podlagi katerega merila za zadevne osebe velja zakonodaja zadevnih držav članic v skladu s členi od 11 do 16 Uredbe št. 883/2004, ali je treba člen 68 v povezavi s členom 1(a) in (b) ter členom 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da je treba domnevati, da je oseba zaposlena ali samozaposlena v drugi državi članici oziroma v položaju, ki je z vidika prava socialne varnosti enakovreden taki dejavnosti, če zavod za socialno zavarovanje v drugi državi članici potrdi, da obstaja zavarovanje „kot kmet“ in če nosilec, ki je pristojen za družinske dajatve v tej državi, potrdi obstoj zaposlitve, tudi če zadevna oseba trdi, da je zavarovanje povezano izključno z lastništvom kmetije, ki je registrirana kot kmetijska površina v uporabi, vendar se dejansko ne obdeluje?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
37 Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 68 Uredbe št. 883/2004, ki določa prednostna pravila v primeru prekrivanja družinskih dajatev, razlagati tako, da nosilcu države članice, katere zakonodaja glede na merila iz odstavka 1 tega člena ni prednostna, dovoljuje, da od zadevne osebe zahteva delno vračilo takih dajatev, izplačanih v tej državi članici, zaradi obstoja pravice do teh dajatev v zakonodaji druge države članice, ki se uporablja prednostno, in sicer tudi če v tej drugi državi članici ni bila ne določena ne izplačana nobena družinska dajatev.
38 Najprej je treba opozoriti, da delavec, ki tako kot tožeča stranka v postopku v glavni stvari dela v državi članici in čigar družina živi na ozemlju druge države članice, spada na področje uporabe člena 67 Uredbe št. 883/2004.
39 Člen 67 Uredbe št. 883/2004 določa načelo, v skladu s katerim lahko posameznik zahteva družinske dajatve za svoje družinske člane, ki prebivajo v drugi državi članici od tiste, ki je pristojna za izplačilo dajatev, kot če bi slednji prebivali v zadnjenavedeni državi članici. Namen tega člena je tako delavcem migrantom olajšati prejemanje družinskih dodatkov v državi članici zaposlitve, če se jim njihova družina ni pridružila (glej v tem smislu sodbo z dne 18. septembra 2019, Moser, C‑32/18, EU:C:2019:752, točki 35 in 36 ter navedena sodna praksa).
40 To načelo izenačevanja pa ni absolutno, kajti kadar je na podlagi različnih zakonodaj dolgovanih več dajatev, je treba uporabiti pravila o preprečevanju prekrivanja, določena v členu 68 Uredbe št. 883/2004 (glej v tem smislu sodbo z dne 13. oktobra 2022, DN (Izterjava družinskih dajatev), C‑199/21, EU:C:2022:789, točka 33 in navedena sodna praksa).
41 Kot je razvidno iz uvodne izjave 35 Uredbe št. 883/2004, je cilj teh pravil preprečiti neutemeljeno prekrivanje dajatev v primeru prekrivanja pravic do družinskih dajatev.
42 Tako točka (a) odstavka 1 člena 68 Uredbe št. 883/2004 določa prednostna pravila, kadar dajatve izplačuje več kot ena država članica na različnih podlagah, medtem ko točka (b) tega odstavka določa prednostni vrstni red za dajatve, ki se izplačujejo na isti podlagi. V odstavku 2 tega člena je določeno, da se v primeru prekrivanja upravičenj družinske dajatve dodelijo glede na zakonodajo, ki je v skladu z odstavkom 1 navedenega člena določena za prednostno, saj upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi druge zakonodaje mirujejo do zneska, določenega v prvi zakonodaji, razlika do tega zneska pa se po potrebi dodeli v obliki izravnalnega dodatka.
43 Glede uporabe teh prednostnih pravil je treba spomniti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da za to, da bi bilo mogoče šteti, da je v nekem primeru tako prekrivanje podano, ne zadostuje, da so dajatve dolgovane v državi članici stalnega prebivališča zadevnega otroka in da se, vzporedno, zgolj utegnejo dolgovati v drugi državi članici. Da bi zainteresirana oseba lahko uveljavljala to pravico, je še potrebno, da izpolnjuje vse pogoje, tako obličnostne kot vsebinske, ki jih določa zakonodaja navedene države, med katerimi je – odvisno od primera – lahko pogoj, da je bil vložen predhodni zahtevek za take dajatve (glej v tem smislu sodbi z dne 14. oktobra 2010, Schwemmer, C‑16/09, EU:C:2010:605, točki 52 in 53, in z dne 13. oktobra 2022, DN (Izterjava družinskih dajatev), C‑199/21, EU:C:2022:789, točki 34 in 35 ter navedena sodna praksa).
44 Te sodne prakse v zvezi s prednostnimi pravili, ki so bila določena v členu 76 Uredbe št. 1408/71, ni omajala uvedba mehanizma iz odstavka 3 člena 68 Uredbe št. 883/2004.
45 V zvezi s tem iz točke (a) odstavka 3 člena 68 Uredbe št. 883/2004 izhaja, da pristojni nosilec države članice, v kateri je bil vložen zahtevek za družinske dajatve, vendar se njena zakonodaja v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ne uporablja prednostno, ta zahtevek nemudoma posreduje pristojnemu nosilcu države članice, katere zakonodaja se uporablja prednostno, o tem obvesti zadevno osebo in brez poseganja v določbe člena 60 Uredbe št. 987/2009 v zvezi z začasno dodelitvijo dajatev po potrebi zagotovi razliko v obliki dodatka iz odstavka 2 tega člena.
46 Ugotoviti je treba, da zadnjenavedeni člen, ki ga je treba zaradi napotitve, ki jo vsebuje, in sicer na člena 67 in 68 Uredbe št. 883/2004, preučiti glede na ta člena (glej v tem smislu sodbo z dne 18. septembra 2019, Moser, C‑32/18, EU:C:2019:752, točka 34), v odstavku 3, prvi pododstavek, določa, da nosilec, ki mu je bil predložen zahtevek za dodelitev družinskih dajatev in ki meni, da njegova zakonodaja ni prednostna, sprejme začasno odločitev o prednostnih pravilih, ki se uporabljajo, in ta zahtevek posreduje nosilcu druge države članice ter o tem obvesti vlagatelja zahtevka. V drugem pododstavku istega odstavka je pojasnjeno, da če se nosilec, ki mu je bil navedeni zahtevek posredovan, ne izreče v dveh mesecih od njegovega prejema, obvelja začasna odločitev prvega nosilca, ki mu je bil zahtevek predložen, in ta mora izplačati dajatve, določene v njegovi zakonodaji.
47 Tako je iz besedila člena 60 Uredbe št. 987/2009 jasno razvidno, da mora nosilec države članice, ki mu je bil predložen zahtevek za dodelitev družinskih dajatev in ki meni, da njegova zakonodaja ni prednostna, izplačati dajatve, določene na podlagi te zakonodaje, če se domnevno prednostno pristojni nosilec ne izreče.
48 Zato v takem primeru ta nosilec ne sme prekiniti izplačevanja navedenih družinskih dajatev do višine zneska, ki ga morebiti določa zakonodaja, ki se šteje za prednostno, in jih izplačati v obliki izravnalnega dodatka za del, ki presega ta znesek.
49 To razlago poleg tega potrjuje člen 60(5) Uredbe št. 987/2009, ki določa, da če je nosilec začasno izplačal dajatve v višini, ki presega znesek, ki ga je nazadnje dolžan izplačati, se za izterjavo preplačanega zneska lahko obrne na prednostnega nosilca.
50 Poleg tega člen 68(3)(b) Uredbe št. 883/2004 določa, da pristojni nosilec, čigar zakonodaja se uporablja prednostno, obravnava ta zahtevek, kakor da bi bil vložen neposredno pri njem, datum vložitve pri prvemu nosilcu pa se šteje kot datum vložitve zahtevka pri nosilcu, ki je pristojen po prednostni pravici.
51 Določbe člena 68(3) Uredbe št. 883/2004 so dopolnjene z določbami člena 81 te uredbe, v skladu s katerimi ima vložitev zahtevka pri organu, nosilcu ali sodišču države članice, ki ni država članica, ki bi morala izplačati dajatve, enake učinke, kot če bi bil zahtevek vložen neposredno pri pristojnem organu zadnjenavedene države članice, dan vložitve zahtevka v prvi državi članici pa se šteje za datum vložitve zahtevka pri organu, nosilcu ali sodišču, ki je pristojno za obravnavo zahtevka.
52 Namen teh določb je olajšati gibanje delavcev migrantov s poenostavitvijo upravnih postopkov zaradi zapletenosti upravnih postopkov v različnih državah članicah in preprečiti, da bi bile zadevne osebe prikrajšane za svoje pravice zaradi čistega formalizma (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2022, Chief Appeals Officer in drugi, C‑3/21, EU:C:2022:737, točka 26).
53 Ker se torej domneva, da je bil zahtevek, ki ga je vložila zadevna oseba, samodejno posredovan pristojnemu organu države članice, katere zakonodaja se uporablja prednostno, in ker se zaradi fikcije, da je treba datum vložitve zahtevka pri pristojnem organu šteti za datum vložitve pri organu, ki je pozvan, da o njem prednostno odloči, pogoj, naveden v točki 43 te sodbe, da je bil vložen predhodni zahtevek, načeloma ni več potreben pri presoji obstoja položaja prekrivanja dajatev za namen uporabe prednostnih pravil.
54 Vendar morajo biti izpolnjeni vsi drugi formalni in vsebinski pogoji, ki jih nalaga zakonodaja prednostno pristojne države članice, saj je treba razlikovati med vložitvijo zahtevka za družinske dajatve in pravico do prejemanja takih dajatev (glej v tem smislu sodbi z dne 22. oktobra 2015, Trapkowski, C‑378/14, EU:C:2015:720, točka 46, in z dne 13. oktobra 2022, DN (Izterjava družinskih dajatev), C‑199/21, EU:C:2022:789, točka 42).
55 V zvezi s tem je treba opozoriti, da države članice ostajajo pristojne za to, da organizirajo svoje sisteme socialne varnosti, in da morajo biti pogoji za pridobitev dajatev s področja socialne varnosti ter znesek in trajanje prejemanja teh dajatev določeni v zakonodaji vsake države članice (sodba z dne 29. septembra 2022, Chief Appeals Officer in drugi, C‑3/21, EU:C:2022:737, točka 39 in navedena sodna praksa).
56 Poleg tega iz besedila člena 1(a) in (b) Uredbe št. 883/2004 – v katerem je dejavnost zaposlene oziroma samozaposlene osebe opredeljena kot katera koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja – izhaja, da mora presojo vprašanja, ali oseba opravlja tako dejavnost v smislu člena 68 te uredbe, opraviti pristojni nosilec države članice, v kateri se ta dejavnost opravlja.
57 Ker je namreč odločitev o dodelitvi družinskih dajatev odvisna od razlage in uporabe zakonodaje zadevne države članice, nosilec druge države članice ne more presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te zakonodaje. Ta nosilec mora torej zgolj ugotoviti, da je pristojni nosilec druge države članice bodisi zadevni osebi dejansko dodelil družinske dajatve bodisi njihovo dodelitev upravičencu zavrnil (glej v tem smislu sodbo z dne 3. februarja 1983, Robards, 149/82, EU:C:1983:26, točka 11).
58 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je ob vložitvi prvotnega zahtevka za otroški dodatek v Nemčiji ta država članica zahtevku ugodila na podlagi svoje pristojnosti kot prednostne države članice, ne da bi sprožila mehanizem iz člena 60(3) Uredbe št. 987/2009.
59 Šele ob poznejšem preverjanju zaradi spremembe zakonodaje na Poljskem je Zvezna republika Nemčija štela, da njena zakonodaja ni več prednostna v smislu člena 68(1) in (2) Uredbe št. 883/2004, in o tem obvestila tako upravičenca do otroškega dodatka kot pristojnega poljskega nosilca, pri čemer je zadnjenavedeni v skladu z mehanizmom, uvedenim s členom 68(3) te uredbe, dolžan zahtevek obravnavati, kot da bi mu bil predložen neposredno, in sicer na dan vložitve pri pristojnem nemškem nosilcu.
60 V zvezi s tem je treba pojasniti, da pojem „zahtevek“, ki ga ni mogoče enačiti s prejemanjem periodične dajatve od organov države članice, zahteva upravni korak zadevne osebe (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2022, Chief Appeals Officer in drugi, C‑3/21, EU:C:2022:737, točka 31), kakršen je korak tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, ki je odgovorila na vprašalnik, poslan v okviru postopka preverjanja upravičenosti do otroškega dodatka, za potrditev predloženih podatkov.
61 Če so izpolnjeni vsi drugi formalni in vsebinski pogoji, ki so v poljski zakonodaji določeni za dodelitev otroškega dodatka, se Republika Poljska za to, da bi zavrnila dodelitev družinskih dajatev, ne more sklicevati na argumente čistega formalizma v zvezi s tem zahtevkom. To velja še toliko bolj, ker razlogi, iz katerih oseba odkloni oziroma ne namerava vložiti formalnega zahtevka, nikakor ne vplivajo na odgovor Sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 14. oktobra 2010, Schwemmer, C‑16/09, EU:C:2010:605, točka 54).
62 Če poljski nosilec, ki je prednostno pristojen, v teh okoliščinah ne izplača družinskih dajatev, ki so predmet postopka v glavni stvari, in se ne izreče o zahtevi za posredovanje, mora nemški nosilec kot prvi nosilec, ki mu je bil zahtevek predložen, sicer izplačati dajatve, ki jih določa njegova zakonodaja, vendar lahko pozneje od pristojnega poljskega nosilca zahteva povračilo zneska družinskih dajatev, ki presega znesek, za katerega je odgovoren na podlagi določb Uredbe št. 883/2004.
63 Kot je Sodišče že razsodilo, sta v skladu z določbami člena 68(3)(a) Uredbe št. 883/2004 ter člena 60(2) in (3) Uredbe št. 987/2009 nosilec države članice, ki je prednostno pristojna, in nosilec države članice, ki je podredno pristojna, vzajemno zavezana, in ta nosilca morata zahtevek za družinske dajatve, ki ga je vlagatelj predložil enemu od njiju, obravnavati skupaj (glej v tem smislu sodbo z dne 25. novembra 2021, Finanzamt Österreich (Družinski dodatki za delavca na področju razvojne pomoči), C‑372/20, EU:C:2021:962, točka 66).
64 Poleg tega iz načela lojalnega sodelovanja, kot je konkretizirano v členu 60(5) Uredbe št. 987/2009, in iz člena 84 Uredbe št. 883/2004 izhaja, da lahko država članica od druge države članice zahteva vračilo preplačila družinske dajatve, tudi za nazaj, če se šteje, da so formalni in vsebinski pogoji, določeni v ureditvi druge države članice, izpolnjeni za nazaj.
65 Vsakršna drugačna razlaga, po kateri bi se enemu od nosilcev, pristojnih za dodelitev zneska družinskega dodatka upravičencu, očitalo pomanjkanje sodelovanja oziroma po kateri bi bilo zadnjenavedenemu nosilcu naloženo, da zagotovi povračilo zneskov, ki jih je izplačal nosilec, ki ni bil odgovoren za to izplačilo, bi bila v očitnem nasprotju s ciljem pravil o preprečevanju prekrivanja, katerih namen je, da se upravičencu do dajatev, ki jih plačuje več držav članic, zagotovi celotni znesek dajatev, ki je enak znesku najbolj ugodne dajatve, ki mu pripada na podlagi zakonodaje ene od teh držav članic (glej v tem smislu sodbi z dne 14. oktobra 2010, Schwemmer, C‑16/09, EU:C:2010:605, točka 58 in navedena sodna praksa, in z dne 18. septembra 2019, Moser, C‑32/18, EU:C:2019:752, točka 42 in navedena sodna praksa).
66 V teh okoliščinah je treba opozoriti, da morajo v skladu s členom 76(4) Uredbe št. 883/2004 organi, na katere se nanaša ta uredba, v razumnem roku odgovoriti na vse poizvedbe in zadevnim osebam zagotoviti vse informacije, potrebne za to, da bi lahko uspešno uveljavljale pravice, ki jih imajo po tej uredbi, te osebe pa morajo nosilce pristojne države članice in države članice stalnega prebivališča čim prej obvestiti o vsaki spremembi osebnih ali družinskih okoliščin, ki vplivajo na njihovo pravico do dajatev po navedeni uredbi (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2022, Chief Appeals Officer in drugi, C‑3/21, EU:C:2022:737, točka 34).
67 Če bi bilo treba v obravnavanem primeru šteti, da izjava tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, da njegova žena ne dela na Poljskem, ne ustreza resničnosti, kar mora preveriti predložitveno sodišče, rešitev za odpravo takega nespoštovanja obveznosti obveščanja kljub temu ne bi bila v izterjavi dajatev na podlagi člena 68 Uredbe št. 883/2004, temveč v uporabi sorazmernih ukrepov, določenih v nacionalnem pravu, s katerimi morata biti v skladu s členom 76(5) te uredbe poleg tega spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2022, Chief Appeals Officer in drugi, C‑3/21, EU:C:2022:737, točka 43).
68 Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 68 Uredbe št. 883/2004, ki določa prednostna pravila v primeru prekrivanja družinskih dajatev, razlagati tako, da nosilcu države članice, katere zakonodaja glede na merila iz odstavka 1 tega člena ni prednostna, sicer ne dovoljuje, da od zadevne osebe zahteva delno vračilo takih dajatev, izplačanih v tej državi članici, zaradi obstoja pravice do teh dajatev v zakonodaji druge države članice, ki se uporablja prednostno, če v tej drugi državi članici ni bila ne določena ne izplačana nobena družinska dajatev, vendar temu nosilcu omogoča, da od prednostno pristojnega nosilca zahteva povračilo zneska dajatev, ki presega znesek, za katerega je odgovoren na podlagi določb navedene uredbe.
Drugo in tretje vprašanje
69 Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo in tretje vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
70 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Člen 68 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa prednostna pravila v primeru prekrivanja družinskih dajatev,
je treba razlagati tako, da
nosilcu države članice, katere zakonodaja glede na merila iz odstavka 1 tega člena ni prednostna, sicer ne dovoljuje, da od zadevne osebe zahteva delno vračilo takih dajatev, izplačanih v tej državi članici, zaradi obstoja pravice do teh dajatev v zakonodaji druge države članice, ki se uporablja prednostno, če v tej drugi državi članici ni bila ne določena ne izplačana nobena družinska dajatev, vendar temu nosilcu omogoča, da od prednostno pristojnega nosilca zahteva povračilo zneska dajatev, ki presega znesek, za katerega je odgovoren na podlagi določb navedene uredbe.
Podpisi