Tožba, vložena 14. marca 2012 - Viasat Broadcasting UK proti Komisiji

(Zadeva T-125/12)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Viasat Broadcasting UK Ltd (West Drayton, Middlesex, Združeno kraljestvo) (zastopnika: S. Kalsmose-Hjelmborg in M. Honoré, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Sklep Evropske komisije z dne 20. aprila 2011 v zadevi C 2/03 o ukrepih, ki jih izvaja Danska za TV2/Danmark, naj se razglasi za ničen (Sklep 2011/839/EU) (UL 2011 L 340, str. 1);

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja dva tožbena razloga.

1.    S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka nepravilna uporabila pravo pri izvajanju testa združljivosti iz naslova člena 106(2) PDEU, ker ni primerno upoštevala ugotovitve, da sta bila z odobritvijo nadomestila za javne storitve postaji TV2 kršena drugi in četrti pogoj iz sodbe Altmark (Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg, C-280/00, Recueil 2003, str. I-7747).

1.1.    Glede razmerja med drugim pogojem iz sodbe Altmark in členom 106(2) PDEU tožeča stranka zatrjuje, da:

-    so zahteve po preglednosti, ki jih navaja drugi pogoj iz sodbe Altmark, zajete tudi v testu, opravljenem s strani tožene stranke na podlagi člena 106(2) PDEU;

-    tožena stranka zahteva že spoštovanje drugih povsem formalnih zahtev, zato da bi se spoštoval člen 106(2) PDEU;

člen 106(2) PDEU že vsebuje zahtevo za preglednost in prisotnost določenih strukturnih jamstev;

je drugi pogoj iz sodbe Altmark zajet že v različnih sporočilih in odločbah Komisije o uporabi člena 106(2) PDEU - prav tako na področju javne radiodifuzije; in

ni prepričljivega razloga, zakaj naj bi tožena stranka ne bila dolžna v obravnavani zadevi upoštevati lastne razlage člena 106(2) PDEU iz njenih različnih sporočil in odločb, še zlasti kadar razlaga Komisije izhaja iz razvoja sodne prakse.

1.2.    Glede razmerja med četrtim pogojem iz sodbe Altmark in členom 106(2) PDEU tožeča stranka zatrjuje, da:

bi bilo za konkurenco na trgu škodljivo, če se ne bi preučilo učinkovitosti izvajalca javne radiodifuzije za namene uporabe člena 106(2) PDEU v odsotnosti javnega razpisa;

bi bila škoda za konkurenco še posebno velika v sektorju radiodifuzije, saj je vse stroške, ki nastanejo izvajalcu javnih storitev, mogoče opredeliti kot dodatne stroške javne storitve, ki jih lahko povrne država članica in za katere ni treba preučiti, ali so stroški nastali zaradi neučinkovitega upravljanja ali zaradi obveznosti javne storitve;

se lahko posledično nadomestilo za javne storitve de facto uporabi kot pomoč za reševanje ali pomoč za tekoče poslovanje, ki bi družbi v težavah omogočili, da nadaljuje s svojo dejavnostjo, namesto da bi bilo opravljeno prestrukturiranje ali zaprtje družbe;

zaradi testa učinkovitosti člen 106(2) PDEU ne postane zgolj "mrtva črka", saj Komisija lahko - odvisno od okoliščin primera - odobri nadomestilo, ki presega stroške povprečnega, dobro vodenega podjetja; in

cilj člena 106(2) PDEU, razlagan ob upoštevanju Amsterdamskega protokola, ni ščititi izvajalca javne radiodifuzije pred pravili konkurence, ampak varovati svobodo držav članic pri opredelitvi nalog javnih storitev in zagotoviti, da državljani uživajo javne storitve po družbeno najnižji ceni.

2.    Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka kršila člen 296 PDEU, ker naj ne bi navedla razlogov za odobritev pomoči iz naslova člena 106(2) PDEU, medtem ko drugi in četrti pogoj iz sodbe Altmark nista bila spoštovana.

____________