Pritožba, ki jo je 15. septembra 2009 vložila ISD Polska sp. z o.o., Industrial Union of Donbass Corporation, ISD Polska sp. z o.o. (nekdanja Majątek Hutniczy sp. z o.o.) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi senat), razglašeno 1. julija 2009 v združenih zadevah T-273/06 in T-297/06, ISD Polska in drugi proti Komisiji
(Zadeva C-369/09 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnici: ISD Polska sp. z o.o., Industrial Union of Donbass Corporation, in ISD Polska sp. z o.o. (nekdanja Majątek Hutniczy sp. z o.o.) (zastopnika: C. Rapin, E. Van den Haute, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnic
ta pritožba naj se razglasi za dopustno;
razveljavi naj se sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (osmi senat) z dne 1. julija 2009, v združenih zadevah T-273/06 in T-297/06;
v celoti oziroma podredno deloma naj se ugodi predlogom, predloženim Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti v združenih zadevah T-273/06 in T-297/06;
Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov;
če bi Sodišče odločilo, da se postopek ustavi, naj se na podlagi kombiniranih določb člena 69(6) in člena 72(a) Poslovnika Sodišča plačilo stroškov naloži Komisiji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnici v utemeljitev pritožbe navajata tri pritožbene razloge.
S prvim pritožbenim razlogom izpodbijata presojo Sodišča prve stopnje, v skladu s katero naj bi Protokol št. 8 o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije, ki je priloga k Aktu o pristopu Republike Poljske k Evropski uniji
1, v točki 6 določal retroaktivno uporabo svojih določb. Pritožnici namreč menita, da retroaktivni učinek ni razviden iz besedila, cilja oziroma strukture te določbe, ki le določa, da bodo lahko podjetja, našteta v prilogi 1 k navedenemu protokolu, prejemala pomoči v omejenem obsegu v obdobju od leta 1997 do 2003. Ta določba naj bi drugače povedano določala, da je treba pri izračunu pomoči, ki jih je bilo mogoče dodeliti podjetjem prejemnikom do konca leta 2003, retroaktivno upoštevati že dodeljene pomoči, vendar se pri tem ne sme retroaktivno upoštevati pomoči, ki so bile dodeljene kot nezakonite. S to razlago naj bi se sicer strinjala tudi Komisija in Svet, ki naj bi ugotovila, prva v predlogu odločbe, drugi v odločbi, da so bile izpolnjene obveznosti, sprejete v Protokolu št. 8.
Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom zatrjujeta, da je Sodišče prve stopnje napačno presodilo, po eni strani, da podjetja prejemniki pomoči načeloma lahko imajo legitimna pričakovanja glede zakonitosti te pomoči le, če je bila ta dodeljena na podlagi postopka, določenega s členom 88 ES, in po drugi strani, da postopki, določeni v Protokolu (št. 2) glede proizvodov ESPJ iz pristopnega sporazuma z dne 16. decembra 1991
2, s katerimi sta bili o sporni pomoči obveščena Komisija in Svet, ne morejo ustvariti legitimnega pričakovanja pri pritožnicah. Gotovo je namreč, da sporna pomoč nikakor ni mogla biti uradno prijavljena na podlagi člena 88 ES, ker Republika Poljska v tem času še ni bila članica Evropske unije in da je bila Komisija nedvomno obveščena o obstoju te pomoči in je na podlagi preizkusa poljskega programa prestrukturiranja in načrtov podjetij, predloženih v tem okviru, menila, da ti izpolnjujejo zahteve iz člena 8(4) Protokola št. 2 pristopnega sporazuma in pogoje, določene v Protokolu št. 8, ki je priloga k Aktu o pristopu.
Pritožnici se s tretjim oziroma zadnjim pritožbenim razlogom nazadnje sklicujeta na kršitev Uredb (ES) št. 659/1999
3 in (ES) št. 794/2004
4. V skladu z njima namreč ni dovolj, da se obrestna mera, ki se uporabi za povrnitev sporne pomoči, določi v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, da bi ta obrestna mera štela za "primerno" v smislu člena 14, drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 659/1999. "Primernost" obrestne mere, ki se uporabi za povrnitev državnih pomoči, je vsebinski pojem, neodvisen od postopka, ki mu mora slediti Komisija v izjemnih primerih, ko določa to obrestno mero v sodelovanju z zadevno državo članico.