Zadeva C‑162/10

Phonographic Performance (Ireland) Limited

proti

Irski in Attorney General

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo High Court (Commercial Division) (Irska))

„Avtorske in sorodne pravice – Direktiva 2006/115/ES – Člena 8 in 10 – Pojma ‚uporabnik‘ in ‚priobčitev javnosti‘ – Razširjanje fonogramov prek televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov, nameščenih v hotelskih sobah“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2006/115– Pravica dajanja v najem in pravica posojanja varovanih del – Radiodifuzija in priobčitev javnosti – Uporabnik, ki priobčuje javnosti – Pojem

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 8(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2006/115 – Pravica dajanja v najem in pravica posojanja varovanih del – Radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti – Pravično nadomestilo

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 8(2))

3.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2006/115 – Pravica dajanja v najem in pravica posojanja varovanih del – Radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti – Uporabnik, ki priobčuje javnosti – Pojem

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 8(2))

4.        Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2006/115 – Pravica dajanja v najem in pravica posojanja varovanih del – Radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti – Pravično nadomestilo – Meje – Zasebna uporaba

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člena 8(2) in 10(1)(a))

1.        Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesti televizijske in/ali radijske sprejemnike, ki jim posreduje radiodifuzni signal, je uporabnik, ki izvaja priobčitev javnosti fonograma, ki se radiodifuzno oddaja, v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine.

Gostje takega hotela lahko, čeprav so znotraj območja pokritosti s fonogramskim signalom, fonogram poslušajo le na podlagi namernega ukrepanja tega upravitelja. Njegova vloga je torej ključna. Dalje, gostje takega hotela predstavljajo nedoločeno število potencialnih prejemnikov storitev, saj je dostop teh gostov do storitev tega hotela v bistvu posledica lastne izbire vsakega od njih in je omejen le z nastanitveno kapaciteto zadevnega hotela. V tem primeru gre torej za „osebe na splošno“. Gostje hotela tvorijo dovolj veliko število oseb, tako da jih je treba šteti za javnost. Goste hotela je mogoče opredeliti za „ciljno skupino“ in „pripravljene za sprejemanje“. Dejanje upravitelja hotela, ki se nanaša na omogočanje dostopa do oddajanega dela svojim gostom, namreč pomeni dodatno storitev, ki vpliva na raven tega hotela in tako na ceno sob. Poleg tega je mogoče pritegniti druge osebe, zainteresirane za to dodatno storitev. Iz tega sledi, da je radiodifuzno oddajanje fonogramov, ki ga izvaja upravitelj hotela, pridobitno.

(Glej točke od 40 do 45 in 47 ter točko 1 izreka.)

2.        Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesti televizijske in/ali radijske sprejemnike, ki jim posreduje radiodifuzni signal, je v skladu s členom 8(2) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine dolžan plačati pravično nadomestilo za razširjanje fonograma, ki se radiodifuzno oddaja, poleg nadomestila, ki ga plača RTV-organizacija.

Kadar namreč upravitelj hotela razširja fonogram, ki se radiodifuzno oddaja, v sobah svojih gostov, namreč ta fonogram uporablja samostojno in ga v nasprotju z javnostjo, ki ji je bila namenjena prvotna priobčitev, pošilja ločeni in dodatni javnosti. Poleg tega ima navedeni upravitelj od tega prenosa gospodarske koristi, ki so neodvisne od koristi, ki jih prejme RTV-organizacija ali proizvajalec fonogramov.

Z uporabo besede „enkratno“ v členu 8(2) Direktive je namreč zakonodajalec Unije želel poudariti, da državam članicam ni treba določiti, da uporabnik plača več ločenih nadomestil za eno in isto dejanje priobčitve javnosti, pač pa bo to enkratno nadomestilo, kot je jasno razvidno iz drugega stavka te določbe, razdeljeno med različne prejemnike pravičnega nadomestila, kot so izvajalci ali proizvajalci fonogramov. Veznik „ali“, ki je v izrazu „za brezžično oddajanje ali za kakršno koli priobčitev javnosti“, je treba razlagati tako, da je nadomestilo dolgovano v primeru radiodifuznega oddajanja in v primeru priobčitve javnosti.

(Glej točke 51, 54 in 55 ter točko 2 izreka.)

3.        Upravitelj hotela, ki v sobah svojih gostov namesto televizijskih in/ali radijskih sprejemnikov, ki jim posreduje radiodifuzni signal, namesti drugo napravo in fonograme v fizični ali digitalni obliki, ki jih je s tako napravo mogoče predvajati ali poslušati, je uporabnik, ki izvaja priobčitev javnosti fonograma v smislu člena 8(2) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine. Zato je v smislu te določbe za posredovanje navedenih fonogramov dolžan plačati „pravično nadomestilo“.

(Glej točko 69 in točko 3 izreka.)

4.        Člen 10(1)(a) Direktive 2006/115 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine, ki v primeru zasebne uporabe določa omejitev pravice do pravičnega nadomestila, določenega v členu 8(2) te direktive, državam članicam ne dovoljuje, da upravitelja hotela, ki izvaja priobčitev javnosti fonograma v smislu člena 8(2) navedene direktive, oprostijo obveznosti plačila takega nadomestila.

Za ugotovitev, ali se upravitelj hotela lahko sklicuje na omejitve, ki izhajajo iz „zasebne uporabe“ v smislu člena 10(1)(a) navedene direktive, ni upoštevno, ali gostje takega hotela zasebno uporabljajo delo, ampak ali sam upravitelj delo uporablja zasebno.

(Glej točki 71 in 77 ter točko 4 izreka.)