Zadeva T-343/08
Arkema France
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg natrijevega klorata – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Ničnostna tožba – Dopustnost – Odgovornost za kršitev – Globe – Obteževalna okoliščina – Ponovna kršitev – Olajševalna okoliščina – Sodelovanje v upravnem postopku – Velika dodana vrednost“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravic obrambe
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27)
2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Pravica do obrambe – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Diskrecijska pravica Komisije – Upoštevanje posebnih značilnosti ponovitve kršitve – Vključitev – Nedoločitev zastaralnega roka
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
6. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba o ugotovitvi kršitve in naložitvi globe – Upoštevanje prejšnjih kršitev, ki jih je storilo isto podjetje in že sankcionirala Komisija, za ugotovitev, da podjetje ponavlja kršitve
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 50)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki je bila sprejeta po drugi odločbi Komisije, ki se nanaša na isto podjetje – Novo zvišanje globe zaradi ponovitve kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Možnost zvišanja ravni glob za okrepitev njihovega odvračalnega učinka
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Načelo enakega obravnavanja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen (2) in (3))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Diskrecijska pravica Komisije
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Nujnost ravnanja, ki Komisiji olajša ugotovitev kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Smernice o načinu določanja glob, naloženih za kršitev pravil o konkurenci – Znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja zunaj področja uporabe obvestila o prizanesljivosti – Pogoji
(obvestili Komisije 2002/C 45/03, točka 1, in 2006/C 210/02, točka 29, četrta alinea)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji
(obvestili Komisije 2002/C 45/03, točka 21, 2006/C 210/02, točka 29, četrta alinea, in 2008/C 167/01, točka 5)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)
1. Kadar Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno navede, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti globe, in navede tudi glavne dejanske in pravne okoliščine, ki lahko vplivajo na naložitev globe, kot so teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je bila ta kršitev storjena namenoma ali iz malomarnosti, izpolni svojo obveznost spoštovanja pravice podjetij do izjave. Tako jim posreduje potrebne podatke za njihovo obrambo, ne le zoper ugotovitev o kršitvi, ampak tudi zoper dejstvo, da jim bo naložena globa.
(Glej točko 54.)
2. Pri odmeri glob je pravica do obrambe zadevnih podjetij pred Komisijo zagotovljena z možnostjo predložitve pripomb o trajanju, teži in domnevno protikonkurenčni naravi kršitve. Poleg tega imajo podjetja dodatno jamstvo pri odmeri globe, saj Splošno sodišče odloča na podlagi neomejene pristojnosti in lahko med drugim v skladu s členom 31 Uredbe št. 1/2003 odpravi ali zniža globo.
(Glej točko 55.)
3. Glede obteževalne okoliščine, ki se nanaša na ponovno kršitev, samo dejstvo, da je Komisija v svoji prejšnji praksi odločanja menila, da nekateri dejavniki ne pomenijo obteževalne okoliščine pri odmeri globe, ne pomeni, da mora v poznejši odločbi presoditi enako. Možnost, ki jo ima v okviru neke druge zadeve podjetje, da se izjavi o predvideni ugotovitvi, da je ponovilo kršitev, nikakor ne pomeni, da mora Komisija tako ravnati v vseh primerih niti da zadevno podjetje, če take možnosti ni, ne more v celoti uresničiti svoje pravice do izjave.
(Glej točko 56.)
4. Načelo sorazmernosti zahteva, da ukrepi institucij Unije ne smejo prekoračiti tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev zastavljenega cilja. Pri odmeri glob je treba težo kršitve določiti glede na več dejavnikov in hkrati nobenemu od teh pripisovati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje. Načelo sorazmernosti v teh okoliščinah pomeni, da mora Komisija odmeriti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri presoji teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.
(Glej točko 63.)
5. Komisija ima široko diskrecijsko pravico glede izbire dejavnikov, ki jih mora upoštevati pri odmeri glob, kot so zlasti posebne okoliščine zadeve, njen kontekst in odvračalni učinek glob, pri čemer ni treba navesti obveznega ali izčrpnega seznama meril, ki bi jih bilo treba obvezno upoštevati.
Ugotovitev in presoja posebnih značilnosti ponovne kršitve sta del diskrecijske pravice Komisije in ta ni vezana na morebitni zastaralni rok za tako ugotovitev.
Ponovna kršitev je namreč pomemben dejavnik, ki ga mora Komisija presoditi, ker je namen njegovega upoštevanja spodbuditi podjetja, ki so izkazala očitno težnjo kršiti pravila o konkurenci, da spremenijo svoje ravnanje. Komisija lahko zato v vsakem primeru upošteva indice, ki lahko potrdijo tako težnjo, skupaj s časom, ki je pretekel med zadevnimi kršitvami. Čeprav ni nobenega zastaralnega roka za ugotovitev Komisije, da gre za ponovno kršitev, pa kljub temu Komisija v skladu z načelom sorazmernosti ne sme brez časovne omejitve upoštevati ene ali več prejšnjih odločb, s katerimi je bilo podjetje sankcionirano.
(Glej točke od 64 do 66 in 68.)
6. Načelo non bis in idem je temeljno načelo prava Unije, ki na področju konkurence prepoveduje, da bi bilo podjetje ponovno obsojeno ali preganjano zaradi protikonkurenčnega ravnanja, za katero je že bilo kaznovano ali glede katerega v prejšnji odločbi, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ni bila ugotovljena njegova odgovornost. Pri uporabi načela non bis in idem velja trojni pogoj, in sicer isto dejansko stanje, isti storilec in isti pravno varovan interes.
To, da Komisija v odločbi o ugotovitvi sodelovanja podjetja pri protikonkurenčnih sporazumih in naložitvi globe temu podjetju upošteva več prejšnjih kršitev, ki jih je storilo isto podjetje in sankcionirala Komisija, ker upoštevanje navedenih prejšnjih kršitev ne pomeni ponovnega sankcioniranja, ampak le ugotovitev ponavljajočega ravnanja zadevnega podjetja za določitev zneska globe za sankcioniranje nove kršitve, ne pomeni kršitve načela non bis in idem.
Vsekakor zgoraj navedeni kumulativni pogoji za uporabo načela non bis in idem niso izpolnjeni, ker ne gre za isto dejansko stanje.
(Glej točke od 80 do 84.)
7. V nasprotju s ciljem odvračanja bi bilo, če bi Komisija upoštevala dejstvo, da je v prejšnji odločbi za ugotovitev ponovne kršitve upoštevala prvo kršitev, da bi v poznejši odločbi izključila povišanje osnovnega zneska globe zaradi navedene kršitve. Taka rešitev bi bila namreč z vidika odvračalnega učinka globe neučinkovita in bi pripeljala do položaja, v katerem se podjetju, ki ponavlja kršitve, znesek globe, ki mu je naložena, ne bi postopno poviševal na podlagi števila kršitev, ki jih je storilo, ampak bi se mu zanemarljiv znesek globe, ki bi mu bila lahko naložena, postopno zniževal na podlagi vse večjega števila odločb o naložitvi globe.
Poleg tega je brez pomena dejstvo, da se prejšnje odločbe o sankcioniranju zadevnega podjetja nanašajo na isto dejansko stanje kot izpodbijana odločba, ker se je Komisija v izpodbijani odločbi, da bi dokazala, da navedeno podjetje ponavlja kršitve, oprla izključno na druge prejšnje odločbe, sprejete, preden je bila storjena sankcionirana kršitev.
(Glej točki 88 in 89.)
8. Komisija lahko na podlagi člena 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003 z odločbo naloži globe podjetjem, ki kršijo člen 81 ES, in v tem okviru upošteva težo in trajanje kršitve. Te določbe so upoštevna pravna podlaga za upoštevanje ponovne kršitve pri izračunu globe.
Poleg tega Smernice, ki jih je Komisija sprejela za izračun glob, zagotavljajo pravno varnost podjetij, ker določajo metodologijo, ki jo mora uporabiti Komisija pri odmeri glob. Uprava v posameznem primeru ne more odstopiti od te metodologije, ne da bi navedla razloge, ki so v skladu z načelom enakega obravnavanja.
Poleg tega prejšnja praksa odločanja Komisije ni pravni okvir za globe na področju konkurence. Komisija ima pri odmeri glob široko diskrecijsko pravico. Ni vezana na svoje prejšnje presoje in ji ni treba uporabiti natančnih matematičnih formul.
Ta široka diskrecijska pravica ji omogoča, da ravnanje podjetij usmeri k spoštovanju pravil o konkurenci.
V zvezi s tem dejstvo, da je Komisija v preteklosti za nekatere vrste kršitev uporabljala določeno raven glob, tej ne preprečuje, da ne bi dvignila te ravni v mejah, določenih v Uredbi št. 1/2003, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike o konkurenci.
Učinkovita uporaba pravil o konkurenci nasprotno zahteva, da ima Komisija možnost kadar koli prilagoditi raven glob potrebam te politike. Tako je določeno povišanje za podjetje utemeljeno z dodatno potrebo po odvračanju glede na njegovo težnjo kršiti pravila o konkurenci, medtem ko je drugačno povišanje za drugo podjetje utemeljeno s potrebo po zagotavljanju odvračalnega učinka globe, naložene temu podjetju, ob upoštevanju dejstva, da je to podjetje zaradi znatno višjega skupnega prometa od drugih udeležencev omejevalnega sporazuma lažje zbralo potrebna sredstva za plačilo globe.
(Glej točke 96, od 98 do 101 in 106.)
9. Načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
Zgolj dejstvo, da je Komisija v svoji prejšnji praksi odločanja uporabila določeno stopnjo povišanja osnovnega zneska globe, naložene podjetju zaradi kršitve pravil o konkurenci, ne pomeni, da v drugi odločbi nima pravice povišati te stopnje v mejah, ki jih je določila s Smernicami, da bi zadevno podjetje spodbudila k temu, da spremeni svoje protikonkurenčno ravnanje.
(Glej točki 108 in 109.)
10. V primerih, v katerih imajo institucije Unije diskrecijsko pravico, da bi lahko izpolnjevale svoje naloge, je upoštevanje jamstev, ki jih v upravnih postopkih podeljuje pravni red Unije, še bolj temeljnega pomena. Med temi jamstvi je zlasti obveznost, da pristojna institucija skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike posameznega primera.
(Glej točko 111.)
11. Komisija ima glede metode izračuna glob široko diskrecijsko pravico in lahko v zvezi s tem upošteva več dejavnikov, med katerimi je tudi sodelovanje zadevnih podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo njene službe. Komisija mora v tem okviru opraviti zahtevno presojo dejstev, kot je tista, ki se nanaša na sodelovanje navedenih podjetij.
V okviru presoje sodelovanja udeležencev omejevalnega sporazuma je mogoče izpodbijati le očitno napako Komisije pri presoji, saj ima ta široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, predvsem v primerjavi z drugimi podjetji.
Znižanje glob zaradi sodelovanja podjetij, ki so kršila konkurenčno pravo, temelji na preudarku, da tako sodelovanje Komisiji olajša nalogo ugotavljanja obstoja kršitve in, po potrebi, njenega prenehanja. Ob upoštevanju razloga za znižanje Komisija ne more prezreti koristnosti predloženega podatka, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima.
Čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru obvestila o prizanesljivosti predložijo podjetja, prispevek, ki znižanje naložene globe utemeljuje ali ne, pa morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati odločbo Komisije, dokazati, da Komisija brez takih podatkov, ki so jih ta podjetja prostovoljno posredovala, ne bi mogla dokazati bistvenih elementov kršitve in torej sprejeti odločbe o naložitvi glob.
Če podjetje v okviru sodelovanja zgolj potrdi, in sicer manj natančno in izrecno, nekatere podatke, ki jih je v okviru sodelovanja že posredovalo drugo podjetje, potem stopnje sodelovanja tega podjetja, čeprav bi bilo v določeni meri lahko koristno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem prvega podjetja, ki je posredovalo navedene podatke. Izjava, ki zgolj potrjuje izjavo, ki jo je Komisija že prejela, namreč bistveno ne olajša nalog Komisije. Zato tudi ne more biti zadostna, da bi upravičevala znižanje globe zaradi sodelovanja. Nazadnje, sodelovanje podjetja v preiskavi ne upravičuje nobenega znižanja globe, kadar to sodelovanje ne presega tega, kar izhaja iz njegovih obveznosti iz člena 18 Uredbe št. 1/2003.
(Glej točke od 134 do 138.)
12. Komisija se je v točki 29, četrta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 v okviru svojega pooblastila za presojo olajševalnih okoliščin, ki jih mora upoštevati pri odmeri glob, zavezala, da bo znižala globo, kadar podjetje dejansko sodeluje s Komisijo, in sicer v obsegu, ki presega področje uporabe obvestila o prizanesljivosti in pravne obveznosti podjetja glede sodelovanja.
Vendar uporaba točke 29, četrta alinea, Smernic ne pomeni, da je obvestilu o prizanesljivosti odvzet polni učinek.
Točka 1 obvestila o prizanesljivosti namreč določa, da navedeno obvestilo „določa okvir za nagrajevanje sodelovanja podjetij, ki so ali so bila vključena v skrivne kartele z vplivom na trgovino v Skupnosti, pri preiskavah Komisije“. Iz besedila in sistematike navedenega obvestila je torej razvidno, da je podjetjem znižanje globe načeloma mogoče odobriti le, če izpolnjujejo stroge pogoje, določene v navedenem obvestilu.
Da bi se ohranil polni učinek obvestila o prizanesljivosti, mora Komisija znižanje globe nekemu podjetju na podlagi točke 29, četrta alinea, Smernic odobriti le v izjemnih okoliščinah. Tako je zlasti, kadar je sodelovanje podjetja – pri čemer to presega njegovo zakonsko obveznost glede sodelovanja, ne daje pa mu pravice do znižanja globe na podlagi obvestila o prizanesljivosti – za Komisijo objektivno koristno. Tako korist je treba ugotoviti, kadar Komisija svojo končno odločbo utemelji z dokazi, ki ji jih je predložilo podjetje v okviru svojega sodelovanja in brez katerih Komisija ne bi mogla v celoti ali delno sankcionirati zadevne kršitve.
(Glej točke od 168 do 170.)
13. Komisija je z nadomestitvijo obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov iz leta 1996 z obvestilom o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002, ki ne določa znižanja globe v primeru neizpodbijanja dejstev, nedvomno izključila možnost odobritve znižanja na podlagi tega v okviru obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 ali točke 29, četrta alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003. Komisija mora namreč podjetju odobriti znižanje globe le, če to bodisi predloži dokaze velike dodane vrednosti v smislu točke 21 obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 bodisi posreduje podatke, brez katerih Komisija ne bi mogla v celoti ali deloma sankcionirati zadevne kršitve s končno odločbo. Tako je odobritev znižanja globe odvisna od objektivne koristi, ki jo ima Komisija od sodelovanja podjetja.
Vsekakor ima Komisija na podlagi točke 5 Obvestila o vodenju postopkov poravnave za sprejetje odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe št. 1/2003 v kartelnih zadevah široko diskrecijsko pravico za odločitev, v katerih primerih bi bilo ustrezno preveriti interes strank za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, 10‑odstotno znižanje pa jim je odobreno le, če podjetja, ki sodelujejo v postopku poravnave, izpolnjujejo pogoje iz navedenega obvestila.
Zato lahko na podlagi obvestila o poravnavi le Komisija, in ne podjetja, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera odloči, ali bo uporaba tega postopka omogočila sankcioniranje zadevne kršitve in v tem okviru odobritev 10‑odstotnega znižanja globe podjetju, ki izpolnjuje pogoje.
Nazadnje, čeprav pravila nacionalnega konkurenčnega prava več držav članic Unije določajo, da neizpodbijanje dejstev upravičuje znižanje globe, pa navedena pravila, ki Komisije ne zavezujejo, niso upoštevni pravni okvir za preučitev, ali je Komisija s tem, da podjetju ni odobrila nobenega znižanja globe zaradi njegovega sodelovanja, kršila načelo sorazmernosti.
(Glej točke od 189 do 192.)
14. V zvezi z nadzorom sodišča Unije nad odločbami Komisije na področju konkurence, ki presega zgolj nadzor zakonitosti, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, neomejena pristojnost na podlagi člena 229 ES, ki jo Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine pri, na primer, spremembi zneska globe.
V zvezi s tem ni treba spremeniti niti 90 % zvišanja osnovnega zneska globe, ki jo je Komisija naložila podjetju zaradi njegovega sodelovanja pri protikonkurenčnih sporazumih, ob upoštevanju velike nagnjenosti tega podjetja h kršitvi pravil o konkurenci, niti zneska naložene globe, ker sodelovanje navedenega podjetja ni bilo tako, da bi Komisiji delno ali v celoti omogočilo sankcioniranje omejevalnega sporazuma.
(Glej točke od 203 do 205.)