Tožba, vložena 13. aprila 2010 - Niki Luftfahrt proti Komisiji

(Zadeva T-162/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Niki Luftfahrt GmbH (Dunaj, Avstrija) (zastopnik: H. Asenbauer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga tožeče stranke

Izpodbijana odločba Evropske komisije z dne 28. avgusta 2009 v zadevi COMP/M.5440 - Lufthansa/Austrian Airlines naj se v skladu s členom 264(1) PDEU (člen 231(1) ES) razglasi za nično;

Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije C(2009)6690 konč. z dne 28. avgusta 2009 o združljivosti koncentracije podjetij s skupnim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.5440 - Lufthansa/Austrian Airlines). Komisija je v tej odločbi ocenila, da je pridobitev, s strani podjetja Deutsche Lufthansa AG, izključnega nadzora nad podjetjem Austrian Airlines, združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP, če se izpolnijo obveznosti, ki jih je ponudilo podjetje Deutsche Lufthansa AG.

Tožeča stranka, ki je letalski prevoznik, financiran iz zasebnih virov, v utemeljitev tožbe na prvem mestu navaja, da je Komisija kršila Pogodbo ES (oz. PDEU) in pravila za njeno izvajanje. V zvezi s tem Komisiji očita, da je svojo odločbo oprla na opredelitev trga, ki onemogoča presojo vseh negativnih učinkov te koncentracije na konkurenco. Tožeča stranka poleg tega navaja, da je Komisija napačno ocenila predvsem učinke koncentracije na letalske povezave z Vzhodno Evropo, tako da je vsaj v tem oziru storila hudo in očitno napako pri presoji. Komisija naj poleg tega ne bi upoštevala Smernic o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij¹. Po mnenju tožeče stranke naj Komisija zlasti ne bi upoštevala, da ima zadevna koncentracija negativne učinke na konkurenco na skupnem trgu, zato ker je zaradi nje omejena možnost za konkurenco drugih konkurentov na zadevnih trgih, ker naj ne bi bilo drugih ponudnikov na zadevnih trgih in ker vstop na zadevne trge ni dovolj lahek. Dalje tožeča stranka navaja, da obveznosti podjetja Deutsche Lufthansa AG, ki jih je Komisija sprejela, niso primerne za preprečitev bistvenega oviranja učinkovite konkurence.

Tožeča stranka na drugem mestu zatrjuje kršitev člena 253 ES (člen 296 PDEU), saj naj Komisija s tem, ko ni navedla konkretnih argumentov, zakaj naj ne bi obstajalo oviranje konkurence v zvezi z letalskimi povezavami z Vzhodno Evropo, izpodbijane odločbe ne bi pravilno obrazložila. Dalje se očita nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.

Tožeča stranka na tretjem mestu Komisiji očita zlorabo pooblastil.

____________

¹ - UL C 31, str. 5.