Pritožba, ki jo je 17. februarja 2021 vložila Danske Slagtermestre zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 1. decembra 2020 v zadevi T-486/18, Danske Slagtermestre/Evropska komisija
(Zadeva C-99/21 P)
Jezik postopka: danščina
Stranke
Pritožnica: Danske Slagtermestre (zastopnik: H. Sønderby Christensen, advokat)
Drugi stranki v postopku: Evropska komisija in Kraljevina Danska
Predlog
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
razveljavi sklep Splošnega sodišča z dne 1. decembra 2020 v zadevi T-486/18.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je nepravilno uporabilo zahtevo v zvezi z neposrednim nanašanjem. Pritožnica v utemeljitvi tega pritožbenega razloga zatrjuje, da za to, da bi bila predmet neposrednega nanašanja, zadostuje to, da je Danske Slagtermestre pojasnila razloge, iz katerih lahko večstopenjski sistem njene člane postavi v slabši konkurenčni položaj (glej točki 47 in 50 sodbe v zadevah od C-622/16 P do C-624/16 P).1 Splošno sodišče je zato v točki 103 izpodbijanega sklepa zavzelo napačno stališče, da mora Danske Slagtermestre dokazati, kateri posamezni člani so bili oškodovani in kako konkretno večstopenjski sistem vpliva na njihov konkurenčni položaj.
Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je prezrlo dejstvo, da zahteve v zvezi z neposrednim nanašanjem ni mogoče uporabiti v primerih iz četrtega odstavka člena 263 PDEU. Pritožnica zato trdi, da sklep Splošnega sodišča vsebuje napako, ker je v sklepu pri presoji neposrednega nanašanja v točki 103 uporabljeno sklicevanje na preudarke v točkah od 71 do 77 v zvezi s posamičnim nanašanjem. Splošno sodišče je tako v točki 63, ki uvaja razdelek, in v točki 82, ki ta razdelek zaključuje, izrecno navedlo, da se točke od 71 do 77 nanašajo izključno na merilo posamičnega nanašanja.
Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je prezrlo dejstvo, da merila, ki jih je Sodišče uporabilo v zadevah od C-622/16 P do C-624/16 P, potrjujejo, da je v tej zadevi izpolnjena zahteva v zvezi neposrednim nanašanjem. Pritožnica zato zatrjuje, da je Danske Slagtermestre pravilno navedla, da (i) so dejavnosti podobne, (ii) so njeni člani dejavni na istem trgu proizvodov in storitev kot podjetje, ki je prejelo pomoč, in (iii) so njeni člani dejavni na istem geografskem trgu kot podjetje, ki je prejelo pomoč. V tej zadevi dejavnosti njenih članov niso le podobne, temveč so enake dejavnosti prejemnika pomoči.
Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je v točki 103 napačno uporabilo besedo „dokazalo“, ker ta beseda pomeni občutno močnejšo besedo od besed „pojasnilo“ ali „navedlo“. V zvezi s tem pritožnica zatrjuje, da ne gre za to, da Danske Slagtermestre ni pojasnila razlogov, zakaj so člani izpostavljeni konkurenci, ki je izkrivljena zaradi večstopenjskega sistema. Zahteva, da je prejemnik razbremenjen stroškov, ki bi jih praviloma moral nositi pri dnevnem vodenju ali normalnih dejavnostih, je že izpolnjena. To izhaja iz sodne prakse Sodišča (glej med drugim zadevo C-172/03, Heiser, točka 55).2
Peti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je v vsakem primeru nepravilno uporabilo dejansko stanje zadeve in zato je v točkah od 71 do 77 napačno uporabljeno pravo. Pritožnica zatrjuje, prvič, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je izrazilo pridržek glede nekaterih informacij, ki jih je predložila Danske Slagtermestre, kljub temu, da te informacije Komisija ali danska vlada nista izpodbijali, in drugič, da je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je prezrlo številne pomembne podrobnosti, ki jih je Danske Slagtermestre ob različnih priložnostih navedla v vlogi, odgovoru in prilogah.
____________
1 Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2018, Scuola Elementare Maria Montessori/Komisija, Komisija/Scuola Elementare Maria Montessori in Komisija/Ferracci (od C-622/16 P do C-624/16 P, EU:C:2018:873).
2 Sodba Sodišča z dne 3. marca 2005 (C‑172/03, EU:C:2005:130).