SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 12. decembra 2013

Zadeva F‑68/12

Giorgio Lebedef

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2010 – Predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila – Predlog za razglasitev ničnosti dodeljenega števila točk za napredovanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero G. Lebedef predlaga razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 in natančneje ravni uspešnosti in števila dodeljenih točk za napredovanje.

Odločitev:      Tožba se zavrne. G. Lebedef nosi lastne stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Diskrecijska pravica ocenjevalcev – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi, člen 43)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Sankcija – Degradiranje – Pojem – Zmanjšanje števila točk za napredovanje, dodeljenih v kasnejših obdobjih preverjanja in ocenjevanja – Vključitev

(Kadrovski predpisi, člena 43 in 86 ter Priloga VII, člen 9)

1.      Ocenjevalci imajo pri ocenjevanju dela uradnikov, ki jih morajo oceniti, široko diskrecijsko pravico. Zato je sodni nadzor sodišča nad vsebino ocenjevalnih poročil omejen na nadzor nad pravilnostjo postopka, pravilnostjo ugotovljenega dejanskega stanja in neobstojem očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil. Sodišče za uslužbence tako ne more nadzirati utemeljenosti presoje uprave o poklicnih sposobnostih uradnika, saj ta vsebuje kompleksne vrednostne ocene, ki jih že zaradi njihove narave ni mogoče objektivno preveriti.

(Glej točko 53.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 29. september 2011, Kimman proti Komisiji, F‑74/10, točka 89.

2.      Zmanjšanje števila točk za napredovanje, dodeljenih v kasnejših obdobjih preverjanja in ocenjevanja, pri uradniku, ki mu je bil izdan sklep o degradiranju, je posledica tega sklepa in ne dodatna sankcija. Ohranitev takšnega števila točk za napredovanje, kot je obstajalo pred sklepom o degradiranju, bi namreč zadevnemu uradniku omogočilo boljšo priložnost za hitro napredovanje v naslednji razred v primerjavi z njegovimi kolegi, kar bi bilo v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, v skladu s katerim imajo vsi uradniki z istim nazivom in enako delovno uspešnostjo enake možnosti za napredovanje v višji naziv. Iz istih razlogov uradnik ne more zatrjevati, da je ohranil raven senioritete. Z nasprotno ugotovitvijo bi bila sankcija degradiranja vsaj delno odpravljena.

(Glej točko 63.)