SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 13. novembra 2012(*)
„Ničnostna tožba – Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa zaradi molka organa – Rok za vložitev tožbe – Prepozna vložitev – Očitna nedopustnost“
V zadevi T‑278/11,
ClientEarth s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo),
Friends of the Earth Europe s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska),
Stichting FERN s sedežem v Leidnu (Nizozemska),
Stichting Corporate Europe Observatory s sedežem v Amsterdamu,
ki jih zastopa P. Kirch, odvetnik,
tožeče stranke,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata K. Herrmann in C. ten Dam, zastopnici,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije zaradi molka organa, ki naj bi bila oblikovana 22. aprila 2011 in s katero je bil zavrnjen dostop do določenih dokumentov v zvezi s prostovoljnimi certifikacijskimi programi, katerih priznanje se je zahtevalo od Komisije na podlagi člena 18 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, str. 16),
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in M. van der Woude, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Pravni okvir
1 Člen 8 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) v zvezi obravnavo potrdilnih prošenj določa:
„1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo, kakršna so začetek sodnega postopka proti instituciji in/ali pritožba varuhu človekovih pravic pod pogoji, določenimi v členu [263 PDEU] oziroma [228 PDEU].
2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge.
3. Če institucija ne odgovori v predpisanem roku, se šteje, da je odgovor negativen, in prosilec ima pravico, da sproži sodni postopek proti instituciji in/ali pošlje pritožbo varuhu človekovih pravic na podlagi ustreznih določb Pogodbe [DEU].“
Dejansko stanje
2 Tožeče stranke, ClientEarth, Friends of the Earth Europe, Stichting FERN in Stichting Corporate Europe Observatory, so nevladne organizacije, ki delujejo predvsem na področju varovanja okolja.
3 Tožeče stranke so z dopisom z dne 22. oktobra 2010, ki so ga poslale po elektronski pošti, zaprosilo Evropsko komisijo, naj jim na podlagi določb člena 7(1) Uredbe št. 1049/2001 odobri dostop do več dokumentov v zvezi s prostovoljnimi certifikacijskimi programi, za katere so zaprosile, da jih prizna na podlagi člena 18 Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, str. 16) (v nadaljevanju: začetna prošnja).
4 Komisija je z elektronskim sporočilom z dne 12. novembra 2010 tožeče stranke obvestila, da je bila začetna prošnja vpisana v register 22. oktobra 2010 in da je rok za odgovor na navedeno prošnjo podaljšala za petnajst delovnih dni.
5 Komisija je z dopisom z dne 7. decembra 2010, ki ga je poslala po elektronski pošti, odgovorila na začetno prošnjo tako, da je razkrila le en dokument, dostop do preostalih dokumentov, navedenih v začetni prošnji, pa zavrnila.
6 Tožeče stranke so z dopisom z dne 15. decembra 2010, ki so ga poslale po elektronski pošti, na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 1049/2001 pri generalnem sekretariatu Komisije vložile potrdilno prošnjo (v nadaljevanju: potrdilna prošnja).
7 Komisija je z dopisom z dne 12. januarja 2011, ki ga je poslala po elektronski pošti, tožeče stranke obvestila, da je bila potrdilna prošnja vpisana v register 15. decembra 2010 in da je na podlagi določb člena 8(2) Uredbe št. 1049/2001 rok, določen za odgovor, podaljšala za petnajst dni, to je do 4. februarja 2011. To podaljšanje je Komisija utemeljila s precejšnjim številom dokumentov, do katerih se zahteva dostop, s tehnično naravo podatkov, ki jih vsebujejo, in z nujnostjo, da se ponovno posvetuje s tretjimi osebami.
8 Komisija je z dopisom z dne 3. februarja 2011, ki ga je poslala po elektronski pošti, tožeče stranke obvestila, da v podaljšanem roku do 4. februarja 2011 ne more podati dokončnega odgovora in to iz razloga, ker so potrebna analiza zaprošenih dokumentov in posvetovanja z njenimi zadevnimi službami terjali več časa kot običajno. Dodala je, da namerava kar najhitreje izdati tak odgovor.
9 Tožeče stranke so z elektronskim sporočilom, ki so ga generalnemu sekretariatu Komisije poslale 23. februarja 2011, izrazile pomisleke glede izostanka odgovora Komisije na potrdilno prošnjo in jo pozvale, naj jih obvesti o točnem datumu odgovora.
10 Komisija je z dopisom z dne 28. februarja 2011, ki ga je poslala po elektronski pošti, tožeče stranke obvestila, da obravnava potrdilno prošnjo in da bo storila vse kar je v njeni moči, da bo na to prošnjo dokončno odgovorila pred koncem marca 2011.
11 Tožeče stranke so v dopisu z dne 7. aprila 2011, ki so ga poslale po elektronski pošti, Komisijo opomnile, da jim še vedno ni poslala dokončnega odgovora na potrdilno prošnjo in jo pozvale, naj jim v desetih delovnih dneh od 7. aprila 2011 posreduje zahtevane dokumente, pri tem pa dodale, da bodo, če do 22. aprila 2011 ne bodo prejele navedenega odgovora, pri Splošnem sodišču vložile tožbo zoper odločbo o zavrnitvi te prošnje zaradi molka organa.
12 Komisija je z dopisom z dne 14. aprila 2011, ki jo je poslala po elektronski pošti, tožeče stranke seznanila, da naj zaradi razvoja novih okoliščin v zadevi o glavni stvari in zaprtja njenih uradov „za Veliko noč od 21. do 25. aprila 2011“, ne bi mogla dokončno odgovoriti na potrdilno prošnjo do 22. aprila 2011, vendar pa lahko odgovor pričakujejo odgovor malo po tem datumu.
13 Tožeče stranke so v dopisu z dne 18. aprila 2011, ki so ga poslale po elektronski pošti, Komisijo opozorile, da velikonočne počitnice niso upoštevne, ker je bila potrdilna prošnja poslana in vpisana v register 15. decembra 2010 in ker je od te prošnje poteklo 83 delovnih dni, kar pomeni 68 delovnih dni po najdaljšem roku za obravnavo potrdilne prošnje in 53 delovnih dni po vsakršnem podaljšanju roka, ki je pravno dopustno na podlagi določb Uredbe št. 1049/2001.
14 Komisija je 19. septembra 2011 v odgovor na potrdilno prošnjo z dne 15. decembra 2010 izdala izrecno odločbo, ki se je nanašala na del zahtevanih dokumentov (v nadaljevanju: prva izrecna odločba).
Postopek
15 Tožeče stranke so 25. maja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo proti odločbi o zavrnitvi njihove potrdilne prošnje zaradi molka organa, ki naj bi bila oblikovana 22. aprila 2011 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
16 O odločitvi Splošnega sodišča o začetku ustnega postopka in o določitvi obravnave na dan 5. junij 2012 so bile stranke obveščene 2. aprila 2012.
17 Komisija je z dopisom z dne 17. aprila 2012 obvestila Splošno sodišče, da je z dopisom z dne 3. februarja 2012 (v nadaljevanju: druga izrecna odločba), ki so ga tožeče stranke s priporočeno pošiljko prejele 8. februarja 2012, izdala drugo izrecno odločbo o zahtevanih dokumentih, ki jih ni obravnavala v prvi izrecni odločbi. V tem dopisu Komisija formalno navaja, da tožeče stranke nimajo več pravnega interesa, tako da bi bilo treba ta postopek ustaviti, poleg tega pa uveljavlja očitno nedopustnost tožbe zoper izpodbijano odločbo. Ta naj bi bila namreč vložena po izteku roka za vložitev ničnostne tožbe. Izpodbijana odločba naj bi bila, kot odločba zaradi molka organa, sprejeta po izteku roka, ki je določen v členu 8(3) Uredbe št. 1049/2001, to pomeni po 4. februarju 2011.
18 Tožeče stranke so z dopisom z dne 4. maja 2012 na zahtevo Splošnega sodišča predložile stališča do predloga za ustavitev postopka, ki ga je vložila Komisija.
19 Tožeče stranke so z dopisom z dne 29. junija 2012 na zahtevo Splošnega sodišča predložile stališča do nedopustnosti tožbe, ki jo je Komisija slučajno izpostavila v dopisu z dne 17. aprila 2012, ker naj bi bila vložena prepozno.
Predlogi strank
20 Tožeče stranke so prvotno predlagale Splošnemu sodišču, naj:
– ugotovi, da je Komisija kršila člen 4, natančneje njegove odstavke 2, 3 in 6, ter člen 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001;
– ugotovi, da je Komisija kršila člen 4, od (1) do (4), Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah, ki je bila sklenjena 25. junija 1998 in je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 (UL L 124, str. 1, v nadaljevanju: Aarhuška konvencija);
– ugotovi, da je Komisija kršila člen 6(1) Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13);
– odločbo o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov zaradi molka organa razglasi za nično;
– na podlagi člena 9(4) Aarhuške konvencije izda odredbo, s katero naj Komisiji naloži, da v določenem roku omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov, razen če se varujejo na podlagi absolutne izjeme iz člena 4(1) Uredbe št. 1049/2011;
– Komisiji naloži plačilo stroškov, skupaj s stroški vseh intervenientk.
21 Komisija je prvotno predlagala Splošnemu sodišču, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno v delu, v katerem se nanaša na 63 dokumentov, ki so bili razkriti na podlagi odločbe z dne 19. septembra 2011;
– o stroških odloči v skladu s predpisi.
22 Komisija je v dopisu z dne 17. aprila 2012 predlagala Splošnemu sodišču, naj:
– tožbo zavrže kot brezpredmetno;
– podredno, tožbo zavrže kot očitno nedopustno.
23 Tožeče stranke so v dopisu z dne 4. maja 2012 predlagale Splošnemu sodišču, naj:
– ugotovi, da glede na očitne postopkovne zamude Komisije – z očitno kršitvijo predpisov Unije o dostopu do dokumentov in transparentnosti – nimajo več dejanskega interesa za pridobitev sodbe in da ni več interesa za odločanje v tej zadevi;
– Komisiji naloži plačilo stroškov v skladu s členom 87 Poslovnika Splošnega sodišča.
Pravo
24 Splošno sodišče lahko v skladu s členom 111 Poslovnika, če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek. Poleg tega lahko na podlagi člena 113 Poslovnika Splošno sodišče kadar koli po uradni dolžnosti in po opredelitvi strank preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke javnega reda. V tej zadevi Splošno sodišče meni, da je zadeva zadostno razjasnjena na podlagi predloženih dokazil in pojasnil, ki so jih stranke podale med pisnim in ustnim postopkom, tako da ni treba nadaljevati postopka.
25 Komisija v dopisu z dne 17. aprila 2012, ki je bil v spis vložen kot predlog za ustavitev postopka, prvič, zatrjuje, da tožeče stranke po izdaji druge izrecne odločbe, ki jim je bila vročena 8. februarja 2012, v predpisanem roku zoper to odločbo niso vložile ničnostne tožbe, niti niso svoje tožbe posodobile glede na to odločbo, tako da bi Splošno sodišče moralo razglasiti ustavitev postopka v tej zadevi.
26 Drugič, ne da bi ugovor nedopustnosti uveljavljala v ločeni vlogi v skladu s členom 114(1) Poslovnika, Komisija podredno navaja, da je tožba očitno nedopustna, ker je bila vložena po izteku roka, ki je bil tožečim strankam določen za izpodbijanje zakonitosti izpodbijane odločbe. V zvezi s tem Komisija trdi, da je ta rok potekel 14. aprila 2011.
27 Tožeče stranke v svojih stališčih do predloga Komisije za ustavitev postopka, kot so jih oblikovale v dopisu z dne 4. maja 2012, prvič, navajajo, da je tožba vložena zoper Komisijino odločbo zaradi molka organa, ki bi glede na dopisovanje s Komisijo med 14. in 18. aprilom 2011 morala nositi datum 22. april 2011. Drugič, oporekajo, da bi jim bila druga izrecna odločba vročena 8. februarja 2012. Navedena vročitev naj bi bila opravljena le eni od njih. Tretjič, v bistvu priznavajo, da nimajo več interesa za vpogled v dokumente, ki so jih zahtevale in ki jim ga je Komisija zavrnila z drugo izrecno odločbo. Četrtič, tožeče stranke navajajo, da naj bi Komisija nepravilno menila, da naj bi rok za vložitev ničnostne tožbe zoper drugo izrecno odločbo potekel. V vsakem primeru naj bi bile po izdaji te slednje odločbe upravičene, da spremenijo tožbene predloge in pravne navedbe iz tozadevne tožbe. Vendar tožeče stranke potrjujejo, da nimajo več dejanskega interesa za pridobitev tožbe in da ni več interesa za odločanje v tej zadevi.
28 Tožeče stranke v odgovoru na ukrep procesnega vodstva Splošnega sodišča v zvezi s spoštovanjem roka za vložitev tožbe v tej zadevi v bistvu navajajo, da iz njihovega dopisovanja s Komisijo med 3. februarjem in 18. aprilom 2011 ter zlasti iz zavez, ki jih je ob teh priložnostih prevzela in obnovila Komisija, da kar najhitreje sprejme izrecno odločbo, izhaja, da so lahko upravičeno domnevale, da odločba zaradi molka organa ni bila oblikovana ob izteku predpisanega roka 4. februarja 2011, ampak pozneje, ta datum so določile na 22. april 2011.
Presoja Splošnega sodišča
29 Splošno sodišče je po opredelitvi strank sklenilo, da bo kljub predlogu za ustavitev postopka, ki ga je Komisija podala v dopisu z dne 17. aprila 2012, po uradni dolžnosti preizkusilo dopustnost te tožbe glede na rok, v katerem so jo lahko tožeče stranke vložile.
30 Prvič, Splošno sodišče opozarja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso rok za vložitev tožbe zavezujoč, ker je bil določen zaradi zagotovitve jasnosti in varnosti pravnih položajev ter izognitve vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri izvajanju sodne oblasti, in da mora sodišče Unije po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil spoštovan (sodba Sodišča z dne 23. januarja 1997 v zadevi Coen, C‑246/95, Recueil, str. I‑403, točka 21, in sklep Splošnega sodišča z dne 4. aprila 2008 v zadevi Kulykovska-Pawlowski in drugi proti Parlamentu in Svetu, T‑503/07, neobjavljen v ZOdl., točka 6).
31 V skladu z ustaljeno sodno prakso o rokih za vložitev tožbe ne morejo odločati niti sodišče niti stranke (sodbi Splošnega sodišča z dne 15. marca 1995 v zadevi Cobrecaf in drugi proti Komisiji, T‑514/93, Recueil, str. II‑621, točka 40, in z dne 14. julija 1998 v zadevi Hauer proti Svetu in Komisiji, T‑119/95, Recueil, str. II‑2713, točka 22, ter sklep Splošnega sodišča z dne 25. junija 2003 v zadevi AIT proti Komisiji, T‑287/02, Recueil, str. II‑2179, točka 20).
32 Drugič, Splošno sodišče opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče in Splošno sodišče načeloma ne priznavata, da je molk institucije sam po sebi mogoče enačiti z odločitvijo na podlagi molka, razen če se izpodbija sistem pravnih sredstev, vzpostavljen s Pogodbo DEU, in če obstajajo izrecne določbe, ki določajo rok, po izteku katerega velja, da je institucija, ki je bila pozvana, naj izrazi svoje stališče, sprejela tako odločbo, in opredeljujejo vsebino te odločbe (sodba Sodišča z dne 9. decembra 2004 v zadevi Komisija proti Greencore, C‑123/03 P, ZOdl., str. I‑11647, točka 45; ter sodbi Splošnega sodišča z dne 13. decembra 1999 v združenih zadevah SGA proti Komisiji, T‑189/95, T‑39/96 in T‑123/96, Recueil, str. II‑3587, točka 27, in z dne 9. septembra 2009 v zadevi Brink’s Security Luxembourg proti Komisiji, T‑437/05, ZOdl., str. II‑3233, točka 55).
33 Če torej institucija v predpisanem roku ne odgovori na potrdilno prošnjo v smislu člena 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001, se v skladu s členom 8(3) iste uredbe šteje, da je odgovor negativen in prosilec ima pravico, da na podlagi ustreznih določb Pogodbe DEU sproži sodni postopek proti instituciji.
34 V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je izpodbijani akt odločba o zavrnitvi zaradi molka organa v smislu določb člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001. Zato Splošno sodišče opozarja, da, kot izhaja iz spisne dokumentacije, Komisija do dneva vložitve ničnostne tožbe, to je 25. maja 2011, ni odgovorila na potrdilno prošnjo tožečih strank z dne 15. decembra 2010 in da so tožeče stranke na podlagi določb zgoraj navedenega člena Uredbe št. 1049/2001 z vložitvijo tožbe izpodbijale zakonitost tega, kar je predstavljalo zavrnilni odgovor Komisije.
35 Tretjič, opozoriti je treba, da je treba v skladu z določbami člena 263, šesti odstavek, PDEU ničnostne tožbe vložiti v dveh mesecih od, glede na okoliščine primera, objave akta, njegovega uradnega obvestila tožniku ali, če tega ni bilo, od dneva, ko je ta zanj izvedel.
36 Glede na navedene določbe Pogodbe je najprej treba ugotoviti datum, kdaj je bila izpodbijana odločba pravno oblikovana, in nato izračunati rok, v katerem lahko tožeče stranke vložijo tožbo za izpodbijanje zakonitosti navedene odločbe.
37 V zvezi z določitvijo datuma, kdaj je bila izpodbijana odločba pravno oblikovana, je treba navesti, da je, kot izhaja iz besedila uvodne izjave 13 Uredbe št. 1049/2001, zakonodajalec, da bi zagotovil celovito spoštovanje in tako polni učinek pravice do dostopa do dokumentov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, predvidel uporabo upravnega postopka v dveh fazah, ki sta določeni v členu 7 oziroma 8 te uredbe, med drugim z možnostjo uvedbe sodnega postopka. Še posebej so to primeri odločb o zavrnitvi zaradi molka organa v smislu člena 8(3) navedene uredbe.
38 Dodati je treba, da napotilo v določbah člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 na pojem predpisani rok namesto na pojem določeni rok pojasnjuje dejstvo, da se lahko na podlagi določb člena 8(1) in (2) navedene uredbe obdobje obravnave potrdilne prošnje spreminja, od najkrajšega roka 15 delovnih dni do najdaljšega roka 30 delovnih dni od vpisa prošnje v register. Zato je treba trajanje predpisanega roka v smislu člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 izračunati glede na to, kako v vsakem posamičnem primeru poteka postopek obravnave potrdilnih prošenj s strani zadevne institucije, ki jih je prejela, v skladu z določbami člena 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001.
39 V obravnavani zadevi Splošno sodišče, prvič, navaja, da med strankami ni sporno, da je rok, ki ga je Komisija imela za odgovor na potrdilno prošnjo, ki so jo službe Komisije 15. decembra 2010 vpisale v register, in ki ga je na podlagi določb člena 8(2) Uredbe št. 1049/2001 podaljšala za petnajst delovnih dni, potekel 4. februarja 2011. Ob upoštevanju določb Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 51), Seznama praznikov in dela prostih dni v letu 2010 (UL 2008, C 166, str. 18) in Seznama praznikov in dela prostih dni v letu 2011 za institucije Evropskih skupnosti (UL 2009, C 230, str. 10) je treba ugotoviti, da pri temu izračunu roka za odgovor na potrdilno prošnjo ni prišlo do nobene napake. Predpisani rok v smislu člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 je zato v obravnavani zadevi potekel 4. februarja 2011.
40 Iz vseh ugotovitev, navedenih v točkah od 35 do 39 zgoraj, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v obliki odločbe o zavrnitvi zaradi molka organa oblikovana 4. februarja 2011.
41 V zvezi z izračunom roka, v katerem so lahko tožeče stranke vložile ničnostno tožbo proti izpodbijani odločbi, je rok za vložitev tožbe iz člena 263 PDEU v skladu s členom 101(1) Poslovnika začel teči 5. februarja 2011 in je v skladu s členom 102(2) Poslovnika potekel 14. aprila 2011, torej več kot mesec dni pred dnevom, ko je bila tožba vložena, to je 25. maja 2011.
42 Tega sklepa ne more spremeniti argumentacija tožečih strank.
43 Najprej je namreč treba ugotoviti, da je Komisija v dopisu z dne 3. februarja 2011 izrecno navedla, da namerava v najkrajšem času dokončno odgovoriti na potrdilno prošnjo, in nato še v dopisu z dne 28. februarja 2011, da se je kar najbolj potrudila, da bi tak odgovor poslala pred koncem marca 2011 in nazadnje v dopisu z dne 14. aprila 2011, da namerava tak odgovor poslati kmalu po 22. aprilu 2011. Glede na izrecne pisne zaveze Komisije je ta tako tožečim strankam izkazala svoj namen, da kmalu, v prvem polletju leta 2011, izda dokončni odgovor na potrdilno prošnjo.
44 Dalje Splošno sodišče navaja, da so tožeče stranke v dopisu z dne 7. aprila 2011 izrecno navedle Komisiji, da bodo, če do 22. aprila 2012 ne bodo prejele dokončnega odgovora na svojo potrdilno prošnjo, vložile ničnostno tožbo zoper odločbo zaradi molka organa, ki naj bi bila po njihovem mnenju oblikovana tega dne.
45 Vendar Splošno sodišče meni, da nobena od obeh okoliščin, ki sta navedeni v točkah 43 in 44 zgoraj, sicer ne more, tako kot so tožeče stranke v tistem trenutku očitno menile in so to navedle tako v stališčih do predloga za ustavitev postopka kot v dopisu z dne 29. junija 2012, datum oblikovanja odločbe zaradi molka organa odložiti na dan 22. april 2011.
46 Kot je Splošno sodišče opozorilo v točki 31 zgoraj, je namreč iz ustaljene sodne prakse razvidno, da o rokih za vložitev tožbe ne morejo odločati niti sodišče niti stranke. Ker pa je bila po mnenju tožečih strank – kot to izhaja iz dopisov z dne 4. maja in 29. junija 2012 in glede na njihovo dopisovanje s Komisijo – odločba o zavrnitvi zaradi molka organa v smislu člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 oblikovana 22. aprila 2011, so očitno menile, da imajo s tem, ko so preložile datum oblikovanja navedene odločbe in posledično datum, od katerega naj bi začel teči rok, ki jim je bil določen za vložitev navedene tožbe, in datum izteka tega roka, še na voljo rok za vložitev ničnostne tožbe.
47 Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da je treba tožbo, ker je prepozna, v celoti zavreči kot očitno nedopustno.
Stroški
48 V skladu s členom 87(3), prvi pododstavek, Poslovnika lahko Splošno sodišče v izjemnih okoliščinah odloči, da se stroški delijo.
49 V zvezi s tem Splošno sodišče meni, da so številne izrecne zaveze, ki jih je Komisija sprejela v dopisih z dne 3. februarja, 28. februarja in 14. aprila 2011 in kot jih je Splošno sodišče izpostavilo v točki 43 zgoraj, lahko pri tožečih strankah vzbudile upravičena pričakovanja glede skorajšnjega sprejetja dokončnega odgovora na potrdilno prošnjo z dne 15. decembra 2010. Tako so lahko tožeče stranke, kot izhaja iz njihovih stališč do predloga za ustavitev postopka, nedvomno nepravilno vendar tudi povsem razumljivo domnevale, saj so bile zaveze, ki jih sprejela Komisija izrecne, da bo prošnja obravnavana in da je bil datum izteka predpisanega roka odložen.
50 Ugotoviti je še treba, da je v nasprotju z izrecnimi zavezami, ki jih je Komisija sprejela v dopisih z dne 3. februarja, 28. februarja in 14. aprila 2011, da bo čimprej sprejela dokončni odgovor na potrdilno prošnjo, ta odgovor na koncu poslala šele 3. februarja 2012, torej en dan manj kot eno leto po izteku predpisanega roka v smislu določb člena 8 Uredbe št. 1049/2001. Zato je Komisija očitno in občutno prekoračila ta rok.
51 Ob upoštevanju teh izjemnih okoliščin, ki zaznamujejo Komisijino obravnavo potrdilne prošnje, je pravično, da Komisija poleg svojih stroškov nosi tudi tri četrtine stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke. Tožeče stranke nosijo četrtino svojih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.
2. Evropski komisiji se poleg plačila lastnih stroškov naloži tudi plačilo treh četrtin stroškov ClientEarth, Friends of the Earth Europe, Stichting FERN in Corporate Europe Observatory, ki nosijo četrtino svojih stroškov.
V Luxembourgu, 13. novembra 2012.