SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (drugi senat)
z dne 22. maja 2008(*)
„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Pogoji za pripustitev – Zahtevane poklicne izkušnje – Zavrnitev zaposlitve kandidata, vpisanega na rezervni seznam – Diskrecijska pravica komisije za izbiro kandidatov in OPI“
V zadevi F‑145/06
zaradi tožbe, vložene na podlagi členov 236 ES in 152 AE,
César Pascual García, stanujoč v Madridu (Španija), ki ga zastopata B. Cortese in C. Cortese, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata J. Currall in M. Velardo, zastopnika,
tožena stranka,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat),
v sestavi S. Van Raepenbusch (poročevalec), predsednik, I. Boruta, sodnica, in H. Kanninen, sodnik,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2008
izreka naslednjo
Sodbo
1 S tožbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela po telefaksu 22. decembra 2006 (izvirnik je bil vložen 2. januarja 2007), Pascual García, uspešen kandidat na javnem natečaju EPSO/B/23/04 (UL C 81 A z dne 31. marca 2004, str. 17), med drugim zahteva razglasitev ničnosti odločbe generalnega direktorja Skupnega raziskovalnega centra (SRC) Komisije Evropskih skupnosti v Ispri (Italija) z dne 7. aprila 2006, s katero se ni upoštevala njegova prijava na razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969 in s katero se je na rezervnem seznamu tega natečaja vpisala opomba, s katero se je službe obvestilo o tem, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pripustitev k zadevnemu natečaju (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
Dejansko stanje
2 Tožeča stranka je na avtonomni univerzi v Madridu (Španija) (Universidad autonoma de Madrid, v nadaljevanju: UAM) avgusta leta 1998 pridobila diplomo s področja znanosti o fiziki in leta 2000 diplomo s področja znanosti o snovi.
3 Od 1. februarja 2001 do 31. januarja 2004 je bila zaposlena na visoki šoli za izobraževanje raziskovalcev v Pisi (Italija) (Scuola Normale Superiore, v nadaljevanju: SNS) in na nacionalnem inštitutu za fiziko snovi (Istituto Nazionale per la Fisica della Materia, v nadaljevanju: INFM), na katerem se je izpopolnjevala na področju fizike kondenzirane snovi (posto di perfezionamento triennale in fisica della materia condensata, v nadaljevanju: raziskovalni doktorat). V tem obdobju je v okviru „National Enterprise for nanoScience and nanoTechnology“, to je skupnega podjetja za raziskave, ki sta ga sestavljala SNS in INFM (v nadaljevanju: NEST), opravljala raziskave na področjih polprevodnikov in nanoznanosti, ob tem pa se je udeležila 150-urnega izobraževanja.
4 Treba je navesti, da je bila po uvedbi raziskovalnih doktoratov v Italiji z Decreto del Presidente della Repubblica 11 luglio 1980, n. 382, Riordinamento della docenza universitaria, relativa fascia di formazione nonché sperimentazione organizzativa e didattica (dekret predsednika republike z dne 1. julija 1980, št. 382, o reformi akademskega izobraževanja, izobraževanja in organizacijskih in didaktičnih poskusov, GURI št. 209 z dne 31. julija 1980), z Legge 18 giugno 1986, n. 308, Equipollenza del Diploma di Perfezionamento della Scuola Normale Superiore di Pisa con il titolo di Dottore di Ricerca (zakon z dne 18. junija 1986, št. 308, GURI št. 149 z dne 30. junija 1986) vzpostavljena enakovrednost med izpopolnjevalno diplomo (diploma di perfezionamento), ki jo podeljuje SNS, in diplomo raziskovalnega doktorata (dottore di ricerca), ki jo podeljujejo druge italijanske univerze.
5 Od 2. februarja 2004 do 1. februarja 2005 je bila tožeča stranka še naprej zaposlena pri SNS, tokrat na podlagi pogodbe o sodelovanju pri dejavnostih raziskovanja (contratto di collaborazione ad attività di ricerca, v nadaljevanju: pogodba o raziskovanju).
Javni natečaj EPSO/B/23/04
6 Razpis javnega natečaja EPSO/B/23/04 za sestavo rezervnega seznama za zaposlitev tehničnih uslužbencev (B 5/B 4) na področjih raziskav in tehnike je bil objavljen 31. marca 2004 (v nadaljevanju: razpis natečaja). Ta natečaj je zajemal različna področja, med drugim tudi področje „fizike, znanosti o snovi, mehanike in elektronike“, na katero se je prijavila tožeča stranka. Rok za prijavo je bil določen na 30. april 2004.
7 Na področju „fizike, znanosti o snovi, mehanike in elektronike“ so bile naloge opisane pod naslovom A, točka 1, razpisa natečaja z naslednjimi besedami:
„Naloge v glavnem zajemajo:
– upravljanje in snovanje naprav za poskuse po navodilih, izvajanje poskusov,
– izdelava in uporaba analitičnih tehnik,
– preverjanje in potrjevanje veljavnosti rezultatov,
– izvajanje metod za zagotavljanje kakovosti na zgoraj navedenih področjih.
[…]
Zlasti:
– instrumentalizacija, nadzorni sistemi, sistemi za merjenje in odkrivanje na področju okolja, zdravja, obnovljivih energij in emisij,
– analiza in delo z materiali za biomedicinske tehnologije,
– snovanje in izdelava naprav za poskuse,
– namestitev in vzdrževanje hidravličnih sistemov, visokega pritiska, nizkega pritiska in ustvarjanje nizkih temperatur,
– meroslovje,
– odgovornost za laboratorij za elektroniko in elektrotehniko,
– odgovornost za elektronske naprave in njihovo vzdrževanje elektronskih naprav,
– pridobivanje podatkov in modeliranje.“
8 Pod naslovom A, točka II, razpisa natečaja so bili natančneje določeni pogoji za pripustitev glede nazivov oziroma diplom, poklicnih izkušenj in znanja jezikov, ki so jih kandidati morali izpolnjevati ob roku, določenem za prijavo. Zlasti v zvezi z zahtevanimi poklicnimi izkušnjami je rubrika 2 določala:
„Kandidati morajo po pridobljeni diplomi oziroma potrdilu o višji srednješolski izobrazbi pridobiti najmanj štiri leta poklicnih izkušenj na delovnem mestu s polnim delovnim časom, od tega dve leti v povezavi z naravo nalog.
Kot poklicne izkušnje in največ za obdobje dveh let se upošteva:
– vsako obdobje specializacije ali poklicnega izpopolnjevanja, ki pomeni pripravo na opravljanje nalog, opredeljenih pod naslovom A, točka 1, če je primerno izkazano,
– vsako dodatno izobraževanje, študij oziroma raziskovanje, ki pomeni pripravo na opravljanje nalog, opredeljenih pod naslovom A, točka 1, in je izkazano z diplomo na ravni, ki je najmanj enaka ravni, potrebni za pripustitev k natečaju.
Če se obdobje specializacije oziroma poklicnega izpopolnjevanja pokriva z obdobjem poklicne dejavnosti, komisija za izbiro kandidatov upošteva le obdobje poklicne dejavnosti.“
9 Pod naslovom C, rubrika 3 „Popolna prijava“, je določeno, da morajo biti državljanstvo, šolanje, usposabljanje, pripravništvo, raziskovalna dejavnost in poklicne izkušnje natančno opisani v prijavi, ki ji morajo biti priložena dokazila in na podlagi katere bo komisija za izbiro kandidatov preverila, ali kandidati izpolnjujejo pogoje, navedene pod naslovom A, točka II, razpisa natečaja.
10 Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) je 30. marca 2005 tožečo stranko obvestil, da izpolnjuje vse pogoje, določene v razpisu natečaja, in nato v dopisu z dne 13. oktobra 2005 navedel tudi, da je bila vpisana na rezervni seznam, ki poteče 31. decembra 2007, ne da bi ji to zagotavljalo tudi morebitno zaposlitev.
Razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969
11 SRC je objavil razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969 – B*3/B*11 (v nadaljevanju: razpis prostega delovnega mesta). Tožeča stranka je bila 21. novembra 2005 vabljena na razgovor za zaposlitev na Inštitutu za zdravje in zaščito potrošnikov v Ispri (v nadaljevanju: IZVP). Ta razgovor je bil opravljen 6. decembra istega leta.
12 Tožeča stranka je bila 14. decembra 2005 vabljena tudi na razgovor za zaposlitev na Inštitut za transuranske elemente SRC v Karlsruhe (Nemčija). Datum tega razgovora je bil določen na 17. januar 2006.
13 Z dopisom z dne 16. decembra 2005 je vodja kadrovske službe SRC v Ispri tožečo stranko obvestil, da je sprejeta na delovno mesto, ki je bilo predmet razpisa, in da je njena zaposlitev odvisna le od rezultatov zdravniškega pregleda in varnostnega pregleda.
14 V naslednjih dneh so vrsta telefonskih razgovorov in elektronska pošta potrdili, da je bila tožeča stranka res izbrana za prosto delovno mesto. Iz teh stikov naj bi izhajalo tudi, da bi morala tožeča stranka, če bi sprejela to delovno mesto, zavrniti vabilo na razgovor za zaposlitev Inštituta za transuranske elemente iz Karlsruheja.
15 Tožeča stranka je 23. januarja 2006 opravila zdravniški pregled. Istega dne se je sestala z odgovornim za znanost v službi IZVP, to je v službi, v kateri naj bi se zaposlila. Kot dan za prevzem nalog v SRC je bil določen 1. april 2006.
16 Tožeča stranka je kadrovski službi SRC predložila tudi vsa dokazila iz svojega spisa, kot so bila posredovana EPSO. Nato se je odločila, da bo prekinila delovno razmerje s SNS in ne bo sprejela drugih ponudb za zaposlitev.
17 Kadrovska služba SRC je 3. marca 2006 tožečo stranko po elektronski pošti pozvala, naj predloži vse dodatne listine v zvezi s poklicnimi izkušnjami, zlasti zato, da bi se določilo obdobje študija in obdobje, v katerem je opravljala raziskave v okviru svojega raziskovalnega doktorata. Tožeča stranka je to zahtevo izpolnila.
18 Ker tožeča stranka ni prejela uradne ponudbe za zaposlitev, je 20. marca 2006 po elektronski pošti stopila v stik z navedenim odgovornim za znanost v IZVP, ki ji je zagotovil, da se bo pozanimal pri pristojni službi.
19 Po telefonskem razgovoru s kadrovsko službo SRC je tožeča stranka 21. marca 2006 od te prejela elektronsko sporočilo, v katerem je bila obveščena, da po njeni predložitvi zahtevanih dodatnih listih še naprej obstaja dvom glede vprašanja, ali je na dan 30. aprila 2004 izpolnjevala pogoje, ki so se zahtevali na pripustitev k natečaju EPSO/B/23/04.
20 Tožeča stranka je 25. marca 2006 SRC poslala dopis direktorja NEST, v katerem je ta potrdil, da je tožeča stranka opravljala dejavnosti raziskovanja od 1. februarja 2001 do 30. aprila 2004.
21 V odločbi z dne 7. aprila 2006 je generalni direktor SRC ocenil, da prijave tožeče stranke ni mogoče upoštevati, saj ne izpolnjuje pogojev za pripustitev k zadevnemu natečaju. Hkrati je ta direktor odločil, da se bo na rezervni seznam dodala opomba, s katero bodo o tem obveščene vse službe Komisije. Ta odločba je bila tožeči stranki vročena 17. aprila 2006.
22 Tožeča stranka je 19. junija 2006 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je zatrjevala, da se s to odločbo niso upoštevale njene poklicne izkušnje v skupnem trajanju pet let in osem mesecev.
23 Tožeča stranka je posredovala tudi listino s pojasnili z dne 21. avgusta 2006, ki jo je Komisija opredelila ko dopolnilno, a prepozno pritožbo, s katero v skladu z njenim mnenjem ni bilo mogoče veljavno dopolniti pritožbe z dne 19. junija 2006.
24 Organ, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), je 22. septembra 2006 z odločbo, ki je bila tožeči stranki vročena 13. novembra 2006, pritožbo zavrnil.
25 V odločbi, s katero je bila zavrnjena pritožba, je OPI menil, da je treba kot poklicne izkušnje v smislu razpisa natečaja upoštevati leta študija, ki jih je tožeča stranka opravila med septembrom 1993 in avgustom 1998 zaradi pridobitve diplome s področja fizike, in to v skladu s točko II 2, drugi odstavek, naslova A tega razpisa, z omejitvijo dveh let, in obdobje enega leta in sedmih mesecev, od avgusta 1998 do marca 2000, v katerem je bila tožeča stranka zaposlena pri UAM. Nasprotno pa je zavrnil priznanje drugih obdobij, v katerih je tožeča stranka opravljala dejavnost. Gre zlasti za:
– 36 mesecev, od 1. februarja 2001 do 30. januarja 2004, v katerih je tožeča stranka sodelovala z NEST v okviru svojega raziskovalnega doktorata pri SNS;
– 3 mesece, od 2. februarja 2004 do 30. aprila istega leta, to je zadnjega dne za prijavo na razpis natečaja, v katerih je bila tožeča stranka s SNS povezana kot pogodbeni raziskovalec.
26 Tako je OPI tožeči stranki priznal le tri leta in sedem mesecev poklicnih izkušenj in ugotovil, da ni dosegla praga štirih let izkušenj, ki se je zahteval v razpisu natečaja.
Predlogi strank
27 Tožeča stranka Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razglasi za nično;
– po potrebi za nično razglasi odločbo OPI z dne 22. septembra 2006, s katero je bila zavrnjena njena pritožba;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
28 Komisija Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– odloči o stroških v skladu s predpisi.
Pravo
29 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge. Trije tožbeni razlogi se nanašajo, prvič, na zlorabo postopka, drugič, na kršitev pravnega okvira, ki ga določa razpis natečaja, ter na očitno napako pri presoji in neobstoj obrazložitve, in tretjič, na kršitev načela varstva zaupanja v pravo. Četrti tožbeni razlog, ki ga navaja podredno, se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja.
Prva dva tožbena razloga, ki se nanašata, po eni strani, na zlorabo postopka, in po drugi strani, na kršitev pravnega okvira, ki ga določa razpis natečaja, ter na očitno napako pri presoji in neobstoj obrazložitve
Trditve strank
30 Kar zadeva prvi tožbeni razlog, tožeča stranka po tem, ko je opozorila na meje sodnega nadzora nad delom natečajnih komisij za izbiro kandidatov, v smislu, da lahko sodišče Skupnosti sankcionira le očitno napako pri presoji, zatrjuje, da veljajo iste omejitve glede nadzora, ki ga nad odločbami komisije za izbiro kandidatov izvaja OPI in ki se nanaša zlasti na pogoje za pripustitev k zadevnemu natečaju.
31 Sicer pa je v obravnavanem primeru komisija za izbiro kandidatov menila, ne da bi pri tem napravila očitno napako pri presoji, da je tožeča stranka izpolnjevala pogoje za pripustitev k natečaju, zlasti pogoje glede trajanja poklicnih izkušenj.
32 Tožeča stranka meni, da gre pri izpodbijani odločbi za zlorabo postopka, saj je OPI s svojo presojo nadomestil presojo komisije za izbiro kandidatov glede poklicnih izkušenj stranke, ne da bi komisija za izbiro kandidatov pri presoji napravila kakršno koli očitno napako.
33 Komisija odgovarja, da čeprav ima komisija za izbiro kandidatov na natečaju na podlagi kvalifikacij in preizkusov široko diskrecijsko pravico pri presoji diplom, ki jih predložijo kandidati, in njihovih poklicnih izkušenj, pa OPI pri sprejetju ločene odločbe vseeno ne more biti vezan na odločbo komisije za izbiro kandidatov, ki je nezakonita (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. septembra 2005 v zadevi Luxem proti Komisiji, T‑306/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑263 in II‑1209, točka 23). Zato naj OPI s sprejetjem izpodbijane odločbe nikakor ne bi zlorabil postopka.
34 Kar zadeva drugi tožbeni razlog, tožeča stranka najprej zatrjuje, da je OPI kršil zakonski okvir, ki ga razpis natečaja določa v zvezi s pojmom „poklicne izkušnje“, in napravil očitno napako pri presoji.
35 Po mnenju tožeče stranke je treba v skladu s sodno prakso poklicne izkušnje, ki se zahtevajo od kandidata na natečaju, razlagati izključno glede na cilje zadevnega natečaja, kot izhajajo iz splošnega opisa nalog, ki jih bo kandidat moral opravljati (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 22. maja 1990 v zadevi Sparr proti Komisiji, T‑50/89, Recueil, str. II‑207, točka 18; z dne 6. novembra 1997 v zadevi Wolf proti Komisiji, T‑101/96, RecFP, str. I‑A‑351 in II‑949, točka 74, in z dne 16. marca 2005 v zadevi Ricci proti Komisiji, T‑329/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑69 in II‑315, točka 52).
36 V obravnavanem primeru je bil namen natečaja sestava rezervnega seznama za zaposlitev tehničnih uslužbencev na „področju 2: fizika, znanost o snovi, mehanika in elektronika“, za opravljanje nalog, ki so bile natančneje navedene v točki I naslova A razpisa natečaja.
37 Tožeča stranka navaja, da so morali v skladu s točko II 1 „Nazivi in diplome“ naslova A razpisa natečaja, „[k]andidati […] dokončati celotni študij na ravni višje srednješolske izobrazbe, na koncu katerega je bila izdana diploma“. Kar se tiče poklicnih izkušenj, so v skladu s točko II 2 istega naslova „[k]andidati […] po pridobitvi diplome o višji srednješolski izobrazbi [morali] pridobiti najmanj štiri leta poklicnih izkušenj, od tega dve leti v povezavi z naravo nalog“. Razpis natečaja je v drugi alinei iste točke določal še, da se „[k]ot poklicne izkušnje in največ za obdobje dveh let upošteva“ „vsako dodatno izobraževanje, študij oziroma raziskovanje, ki pomeni pripravo na opravljanje nalog, opredeljenih pod naslovom A, točka I [v obravnavanem primeru gre za naloge tehničnih uslužbencev na področju fizike itd.], in je izkazano z diplomo na ravni, ki je najmanj enaka ravni, potrebni za pripustitev k natečaju“.
38 Nasprotno pa naj z drugo alineo točke II 2 naslova A razpisa natečaja ne bi bile zajete dejavnosti študija, raziskovanja, izpopolnjevanja in specializacije, ki pomenijo pripravo na opravljanje nalog na višji ravni od nalog, navedenih v razpisu natečaja, kot so naloge univerzitetnega profesorja, vodilnega raziskovalca oziroma člana raziskovalne skupine, ter vse dejavnosti študija, raziskovanja, izpopolnjevanja in specializacije, ki pomenijo priprave na opravljanje nalog vodenja, snovanja in študija, za katere se zahtevajo znanja na univerzitetni ravni oziroma poklicne izkušnje na enaki ravni. Take dejavnosti bi morale biti v celoti opredeljene kot poklicne izkušnje „v povezavi z naravo nalog“ v smislu razpisa natečaja, če gre za gospodarske dejavnosti v smislu Pogodbe ES in sodne prakse Skupnosti glede svoboščin na notranjem trgu.
39 V obravnavanem primeru pa naj bi tožeča stranka v okviru sodelovanja s SNS in zlasti z NEST od 1. februarja 2001 do 30. aprila 2004 opravljala dejavnosti raziskovanja, v okviru katerega se je nenehno ukvarjala s tehnikami izvajanja poskusov, zajetimi v razpisu natečaja, in se je tako pripravljala na opravljanje nalog in odgovornosti, ki so drugačne od nalog tehničnega uslužbenca.
40 Opravljene raziskave in usposabljanje, ki se ga je udeležila tožeča stranka na SNS, naj bi namreč predpostavljali obvladovanje tehnik izvajanja poskusov, zajetih v razpisu natečaja, in naj ne bi pomenili dejavnosti izobraževanja, študija oziroma raziskovanja, ki pomenijo „priprave“ na uporabo teh tehnik. To naj bi v skladu s trditvami tožeče stranke veljalo tako za obdobje, v katerem je opravila svoj raziskovalni doktorat pri SNS in NEST, kot za nadaljnje obdobje, v katerem je bila pogodbeni raziskovalec.
41 Zato naj bi OPI s tem, ko je zadevne dejavnosti opredelil kot „dodatno izobraževanje, študij oziroma raziskovanje“, ki pomeni pripravo na opravljanje nalog, opredeljenih z razpisom natečaja, kršil pravni okvir razpisa natečaja in napravil očitno napako pri presoji.
42 Kar se tiče gospodarske narave dejavnosti, ki jih je opravljala tožeča stranka, naj bi ta v obdobju raziskovalnega doktorata za dejavnost raziskovanja prejemala letno plačilo okoli 8000 EUR („contributo didattico“), to je 690 EUR na mesec, pri čemer so bili življenjski stroški, kot so stroški prehrane in bivanja, predmet ločenega plačila ter posebne presoje SNS, tečaji in naprave za opravljanje poskusov pa so bili brezplačni. V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da v skladu s sodno prakso pravna narava sui generis delovnega razmerja, izvor sredstev za plačilo ali omejena višina plačila ne morejo nikakor vplivati na lastnost delavca v smislu prava Skupnosti (glej zlasti sodbi Sodišča z dne 23. marca 1982 v zadevi Levin, 53/81, Recueil, str. 1035, točka 16, in z dne 7. septembra 2004 v zadevi Trojani, C‑456/02, ZOdl., str. I‑7573, točka 16).
43 Poleg tega je bila v pogodbi o raziskovanju določena raziskovalna štipendija (assegno di ricerca) v višini 15.493,71 EUR na leto, to je 1.291,15 EUR na mesec, kar naj bi ustrezalo običajni plači univerzitetnega raziskovalca v Italiji. Pri opravljanju raziskav in plačilu, ki je bilo plačano kot protidajatev, naj bi šlo za vzajemni obveznosti.
44 Tožeča stranka dodaja, da italijanska zakonodaja, na katero se sklicuje člen 2 pogodbe o raziskovanju, določa plačilo socialnih prispevkov za vsako dejavnost zaposlitve, ki se, tako kot v obravnavanem primeru, opravlja v okviru nadaljevanega in usmerjanega sodelovanja, vendar brez podrejenosti. V skladu s to zakonodajo, ki naj bi se uporabljala predvsem za doktorske štipendije, se naslovnika pogodbe o raziskovanju, tako kot doktoranda, ne sme šteti za študenta, ampak za neodvisnega delavca, ki ni vezan na navodila svojega delodajalca.
45 Tožeča stranka podredno zatrjuje, da se, čeprav se uporabijo opredelitve veljavnega nacionalnega prava, dejavnost, ki se opravlja v okviru raziskovalnega doktorata, v skladu z italijanskim pravom šteje za neodvisno poklicno dejavnost intelektualne narave.
46 Tožeča stranka sklepa, da je treba delo, ki ga je opravljala v okviru raziskovalnega doktorata in v okviru pogodbe o raziskovanju, opredeliti kot poklicne izkušnje v smislu razpisa natečaja.
47 Komisija v odgovor na trditve, ki jih je tožeča stranka podala primarno, meni, da dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka, potrjujejo, da so dejavnosti, ki jih je tožeča stranka opravljala v okviru raziskovalnega doktorata in v okviru pogodbe o raziskovanju, dejavnosti študija in raziskovanja, in ne poklicne izkušnje v smislu razpisa natečaja. Komisija za izbiro kandidatov naj bi pri presoji poklicnih izkušenj tožeče stranke z namenom pripustitve k zadevnemu natečaju storila očitno napako. V skladu s sodbo Luxem proti Komisiji (navedena zgoraj, točka 23) naj bi bil OPI zavezan, da pri izvajanju lastnih pristojnosti ne sledi odločbi komisije za izbiro kandidatov.
48 Zlasti naj v nobenem od potrdil, ki jih je predložila tožeča stranka, ne bi bilo navedeno, da je od 1. februarja 2001 do 31. januarja 2004 dejansko opravljala dejavnost kot zaposlena oseba. Poleg tega naj bi se v dopisu direktorja SNS z dne 29. januarja 2001, ki ga je predložila tožeča stranka, uporabljalo posebno izrazoslovje („študenti“, „štipendija za študij“, „študij“, „učni načrt“), ki se uporablja za visokošolski študij.
49 Glede narave „plačila“, ki ga je tožeča stranka prejemala v zadevnih obdobjih, Komisija meni, da gre za štipendijo za študij, kar naj bi pomenilo, da razmerja med tožečo stranko in SNS ni mogoče šteti za delovno razmerje.
50 Kar natančneje zadeva pogodbo o raziskovanju, Komisija zatrjuje, da v skladu s samim besedilom te pogodbe razmerje sodelovanja, ki je bilo z njo vzpostavljeno, ni bilo podrejeno. Tožeča stranka naj bi navedla le člen 2 pogodbe, ki se nanaša na davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost, pri tem pa naj ne bi omenila člena 1, v katerem je izrecno izključeno, da bi lahko bilo s pogodbo vzpostavljeno delovno razmerje.
51 V odgovoru na trditve, ki jih je tožeča stranka navedla podredno, Komisija zatrjuje, da so zahteve, navedene v razpisu natečaja, ki se nanašajo na trajanje in naravo poklicnih izkušenj, odvisne od izbire OPI in široke diskrecijske pravice, ki jo ima v okviru, določenem z navedenim razpisom, komisija za izbiro kandidatov. Nacionalno pravo naj bi bilo upoštevno le, če bi se razpis natečaja nanj izrecno skliceval, za kar pa naj v tem primeru ne bi šlo.
52 Tudi glede na italijansko zakonodajo doktorski študij naj ne bi nikakor mogel šteti za resnične poklicne izkušnje, saj je izražen namen tega študija razširiti osnovo znanj študentov z dejavnostmi študija in raziskovanja. Iz dopisa SNS z dne 16. junija 2006 naj bi namreč izhajalo, da „[d]uring this whole period [the applicant] has carried out experimental research work […] [d]uring his first and second year at [SNS], [the applicant] also attended about 150 hours of formal courses and successfully passed the subsequent examinations[; t]his together with his technical and scientific achievements allow him to be entitled to apply for the ‚Diploma di Perfezionamento‘ of [SNS]“ („V tem celotnem obdobju je [tožeča stranka] opravljal[a] raziskovalno delo v obliki poskusov […] Prvi dve leti pri [SNS] je [tožeča stranka] opravil[a] tudi 150-urno formalno izobraževanje in izpite, ki so sledili. Navedeno [ji] skupaj s tehničnimi in znanstvenimi dosežki omogoča, da lahko zaprosi za diplomo o izpopolnjevanju pri [SNS]“).
53 Tudi če bi bilo dopuščeno razlogovanje v skladu z nacionalnim pravom, naj to tožeči stranki ne bi bilo v korist, saj raziskovalni doktorand v skladu z italijansko zakonodajo ni neodvisni delavec. Dejstvo, da se lahko za raziskovalnega doktoranda uporablja ureditev socialne varnosti, naj ne bi dokazovalo, da je zadevna oseba zaradi te univerzitetne dejavnosti dejansko pridobila poklicne izkušnje, saj so bile naloge, ki jih je opravljala, v prvi vrsti naloge študija in raziskovanja, ki so ji omogočale, da je po treh letih raziskovalnega doktorata pridobila akademski naziv.
54 Kar nazadnje zadeva pogodbo o raziskovanju, naj bi tudi ta zajemala le dejavnosti raziskovanja, ne pa delovnega razmerja.
Presoja Sodišča za uslužbence
55 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da imajo natečajne komisije za izbiro kandidatov pri presoji predhodnih poklicnih izkušenj kandidatov kot pogoja za pripustitev k natečaju načeloma diskrecijsko pravico, in sicer tako glede narave in trajanja teh izkušenj kot glede bolj ali manj tesne zveze, ki jo lahko imajo te izkušnje z zahtevami prostega delovnega mesta (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 21. novembra 2000 v zadevi Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑214/99, RecFP, str. I‑A‑257 in II‑1169, točka 70; z dne 25. marca 2004 v zadevi Petrich proti Komisiji, T‑145/02, RecFP, str. I‑A‑101 in II‑447, točka 34, in zgoraj navedena sodba Ricci proti Komisiji, točka 45). Sodišče Skupnosti se mora v okviru nadzora zakonitosti omejiti na to, da preveri, ali je pri izvajanju te pravice prišlo do očitne napake (sodba Sodišča z dne 4. februarja 1987 v zadevi Maurissen proti Računskemu sodišču, 417/85, Recueil, str. 551, točki 14 in 15; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 13. decembra 1990 v zadevi González Holguera proti Parlamentu, T‑115/89, Recueil, str. II‑831, objava po odlomkih, točka 54; zgoraj navedena sodba Wolf proti Komisiji, točka 68; z dne 11. februarja 1999 v zadevi Mertens proti Komisiji, T‑244/97, RecFP, str. I‑A‑23 in II‑91, točka 44; zgoraj navedena sodba Carrasco Benítez proti Komisiji, točka 71; z dne 28. novembra 2002 v zadevi Pujals Gomis proti Komisiji, T‑332/01, RecFP, str. I‑A‑233 in II‑1155, točka 41, in zgoraj navedena sodba Ricci proti Komisiji, točka 45).
56 Z enakimi načeli je urejen nadzor, ki ga nad odločbami komisije za izbiro kandidatov glede pogojev za pripustitev k natečaju izvaja OPI (zgoraj navedena sodba Ricci proti Komisiji, točka 46). OPI je tako pri izvajanju lastnih pristojnosti zavezan, da ne sledi odločbi natečajne komisije za izbiro kandidatov, če je pri tej podana očitna napaka pri presoji zahtevanih delovnih izkušenj. Zato mora OPI, če komisija za izbiro kandidatov kandidatu zmotno dovoli pristop k natečaju in ga nato uvrsti na seznam primernih kandidatov, zavrniti imenovanje tega kandidata z obrazloženo odločbo, ki Sodišču za uslužbence omogoča presojo njene utemeljenosti (zgoraj navedeni sodbi Ricci proti Komisiji, točka 35, in Luxem proti Komisiji, točka 23).
57 V obravnavanem primeru mora torej Sodišče za uslužbence na podlagi primerjanja zahtev razpisa natečaja in podatkov, ki izhajajo iz dokazil, ki jih predloži tožeča stranka, preveriti, ali je komisija za izbiro kandidatov storila očitno napako pri presoji poklicnih izkušenj tožeče stranke. To obenem zajema presojo utemeljenosti izpodbijane odločbe, ki se razlikuje od stališča komisije za izbiro kandidatov.
58 Iz naslova A, točka II 2 razpisa natečaja izhaja, da so morali kandidati, da bi bili pripuščeni k zadevnemu natečaju, po pridobljeni nacionalni diplomi oziroma potrdilu o višji srednješolski izobrazbi pridobiti najmanj štiri leta poklicnih izkušenj na delovnem mestu s polnim delovnim časom, od tega dve leti v povezavi z naravo nalog, to je nalog, ki so natančneje določene pod naslovom A, točka I, tega razpisa.
59 Treba je spomniti, da je OPI v obravnavanem primeru kot poklicne izkušnje tožeče stranke priznal tri leta in sedem mesecev, to je dve leti univerzitetnega študija v skladu z naslovom A, točka II 2, drugi odstavek, razpisa natečaja za študij fizike, ki ga je tožeča stranka opravljala od septembra 1993 do avgusta 1998, in eno leto in sedem mesecev za zaposlitev, ki jo je ta od avgusta 1998 do marca 2000 opravljala pri UAM.
60 Spor se nanaša zlasti na dve drugi obdobji, v katerih je tožeča stranka opravljala dejavnost:
– prvič, obdobje sodelovanja z NEST v okviru raziskovalnega doktorata, od 1. februarja 2001 do 30. januarja 2004, in
– drugič, obdobje, ki ga pokriva pogodba o raziskovanju s SNS, od 2. februarja 2004 do 30. aprila 2004, to je do roka, ki je bil določen za prijavo na natečaj.
61 Pred obravnavanjem vprašanja, ali zadevni obdobji spadata pod pojem poklicnih izkušenj v smislu razpisa natečaja, je treba preveriti, ali ju je mogoče šteti za obdobje „specializacije ali poklicnega izpopolnjevanja“ ali za obdobje dodatnega „izobraževanja, študija oziroma raziskovanja“ v smislu naslova 2, točke II 2, drugi odstavek, razpisa natečaja, ki lahko štejejo za poklicne izkušnje največ za obdobje dveh let. OPI pa je v obravnavanem primeru iz tega naslova in do dveh let že upošteval leta študija fizike, ki ga je tožeča stranka opravljala od septembra 1993 do avgusta 1998.
62 V zvezi s tem se za sporna obdobja ne more uporabljati naslov A, točka II 2, drugi odstavek, razpisa natečaja, saj kot taka, kot upravičeno navaja tožeča stranka, niso mogla pomeniti priprav na opravljanje nalog, opredeljenih v točki I istega naslova. Poudariti je namreč treba, da je bil namen natečaja ESPO/B/23/04 zaposlitev tehničnih uslužbencev z nazivi B 5/B 4 (ki so v skladu s členom 12(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom postali najprej B*3, nato pa AST 3). V teh okoliščinah ni mogoče zatrjevati, da doktorski študij oziroma raziskovanje po univerzi „pomeni pripravo“ na opravljanje nalog iz funkcionalne skupine AST 3, ki v skladu z besedilom Priloge I h Kadrovskim predpisom zajemajo naloge, na primer, „pomožnega tehnika“.
63 Zato je treba presoditi, ali dejavnosti, ki jih je tožeča stranka opravljala v spornih obdobjih, lahko pomenijo poklicne izkušnje v ožjem pomenu v smislu naslova A, točka II 2, prvi odstavek, razpisa natečaja, ne da bi pri tem šlo za očitno napako pri presoji. Komisija meni, da ne gre za obdobja zaposlitve oziroma opravljanje dejavnosti kot samozaposlene osebe, ampak očitno za obdobja študija; tožeča stranka meni, da so zadevna obdobja očitno obdobja opravljanja dejavnosti kot samozaposlene osebe.
64 V zvezi s tem je treba navesti, da je treba v skladu s sodno prakso pojem zahtevanih poklicnih izkušenj razlagati izključno glede na cilje zadevnega natečaja, kot izhajajo iz splošnega opisa nalog, ki jih bo kandidat moral opravljati (zgoraj navedena sodba Ricci proti Komisiji, točka 52). Razlaga razpisa natečaja glede na posebnosti nacionalnih zakonodaj bi neizogibno povzročila različno obravnavanje kandidatov z različnimi državljanstvi, upoštevaje prav razlike med postuniverzitetnimi ureditvami v različnih državah članicah (glej po analogiji zgoraj navedeni sodbi Sparr proti Komisiji, točka 18, in Wolf proti Komisiji, točka 74).
65 Najprej, kar zadeva obdobje 36 mesecev, v katerem je tožeča stranka opravljala raziskovalni doktorat, ni sporno, da je tožeča stranka, čeprav je v tem času, kot izhaja iz spisa, opravila 150-urno izobraževanje, za NEST kot oseba z diplomo s področja fizike in znanosti o snovi opravljala dejavnosti raziskovanja na visoki ravni na področju polprevodnikov in nanoznanosti, to je ravno dejavnosti v povezavi z naravo nalog iz naslova A, točka I, razpisa natečaja.
66 Za take dejavnosti, ki so, kot je na obravnavi priznala Komisija, primerljive z dejavnostmi, ki bi jih bilo mogoče opravljati v okviru SRC, je treba šteti, da pomenijo zahtevane poklicne izkušnje v smislu razpisa natečaja:
– če so, po eni strani, resnične in dejanske, razen dejavnosti raziskovanja, opravljene v okviru študija, ki bi bile tako omejene, da bi bile popolnoma postranske in pomožne, in če se,
– po drugi strani, opravljajo za plačilo, pri čemer višina plačila, tudi če je nižja od najmanjšega zagotovljenega plačila, nikakor ne more vplivati na opredelitev poklicnih izkušenj (glede opredelitve resničnih in dejanskih gospodarskih dejavnosti v okviru prostega gibanja delavcev glej, po analogiji, zgoraj navedeno sodbo Trojani, točka 16).
67 Niti pravna narava sui generis delovnega razmerja, ki se z vidika nacionalnega prava opravlja kot zaposlitev oziroma kot dejavnost samozaposlene osebe, niti izvor oziroma poimenovanje sredstev za plačilo ne morejo biti odločilni za opredelitev zahtevanih poklicnih izkušenj v smislu razpisa natečaja.
68 Sicer pa se ne izpodbija tega, da je tožeča stranka v okviru skupnega podjetja za raziskave 36 mesecev dejansko opravljala dejavnosti raziskovanja na visoki ravni, za kar je prejemala dajatve, sicer res omejene, a resnične, v znesku 690 EUR na mesec, pri tem pa je bila upravičena tudi do neposrednega plačevanja življenjskih stroškov s strani SNS.
69 Tudi ob upoštevanju časa, namenjenega za 150 ur izobraževanja tožeče stranke, je lahko komisija za izbiro kandidatov takšno obdobje dejavnosti, ne da bi pri tem storila očitno napako pri presoji, pri izračunu poklicnih izkušenj veljavno upoštevala vsaj kot obdobje petih mesecev na delovnem mestu s polnim delovnim časom oziroma kot obdobje, ki kandidatu manjka do štirih let poklicnih izkušenj (glej, po analogiji, sodbo Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2006 v zadevi Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, ZOdl. JU, str. II‑A‑2‑19, točka 72).
70 Okoliščina, da bi lahko zadevna dejavnost raziskovanja pomenila nadaljevanje izobraževanja tožeče stranke in bi ji na koncu lahko omogočila pridobitev naziva doktor, sama po sebi ne more biti ovira za njeno opredelitev kot poklicne izkušnje v smislu razpisa natečaja.
71 Drugič, enaka ugotovitev je še toliko bolj utemeljena glede treh mesecev od februarja do aprila 2004, v katerih je bila tožeča stranka s SNS povezana s pogodbo o raziskovanju in je prejemala plačilo okoli 1.290 EUR na mesec.
72 Upoštevaje vse navedeno in glede na okoliščine obravnavane zadeve je treba šteti, da je OPI napačno ocenil, da je natečajna komisija za izbiro kandidatov storila očitno napako pri presoji tako besedila razpisa natečaja kot narave zadevnih dejavnosti, s tem da je pri izračunu poklicnih izkušenj tožeče stranke upoštevala obdobja dejavnosti, ki jih je ta dopolnila v okviru raziskovalnega doktorata in pogodbe o raziskovanju od februarja 2001 do aprila 2004. Zato je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ne da bi bilo treba presojati druge tožbene razloge, ki so bili navedeni v utemeljitev tožbe.
Stroški
73 Na podlagi člena 122 Poslovnika se določbe osmega poglavja in drugega naslova navedenega poslovnika o stroških uporabljajo samo za zadeve, vložene pri Sodišču za uslužbence po datumu začetka veljavnosti tega poslovnika, torej po 1. novembru 2007. Upoštevne določbe Poslovnika Sodišča prve stopnje na tem področju se še naprej smiselno uporabljajo za zadeve, ki so bile pred Sodiščem za uslužbence v teku pred zgoraj navedenim datumom.
74 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija s predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogom tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
razsodilo:
1) Odločba generalnega direktorja Skupnega raziskovalnega centra (SRC) Komisije Evropskih skupnosti z dne 7. aprila 2006, s katero se ni upoštevala prijava C. Pascuala Garcíe na razpis prostega delovnega mesta COM/2005/2969 in s katero se je na rezervnem seznamu javnega natečaja EPSO/B/23/04 vpisala opomba, s katero se je službe obvestilo o tem, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pripustitev k zgoraj navedenemu javnemu natečaju, se razglasi za nično.
2) Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.
Van Raepenbusch | Boruta | Kanninen |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 22. maja 2008.
W. Hakenberg | | S. Van Raepenbusch |
Besedilo te odločbe in besedila odločb sodišč Skupnosti, ki so navedene v tej odločbi, a še niso bile objavljene v Zbirki odločb, so na voljo na spletni strani Sodišča www.curia.europa.eu.