Tožba, vložena 24. januarja 2014 – Bredenkamp in drugi proti Svetu in Komisiji

(Zadeva T-66/14)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: John Arnold Bredenkamp (Harare, Zimbabve); Echo Delta (Holdings) PCC Ltd (Castletown, Otok Man); Scottlee Holdings (Private) Ltd (Harare); in Fodya (Private) Ltd (Harare) (zastopnika: P. Moser, QC (Queen's Counsel) in G. Martin, Solicitor)

Toženi stranki: Evropska komisija in Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

sprejme ukrep procesnega vodstva, s katerim bo toženima strankama naložilo, naj predložita vse informacije in dokaze, s katerimi ti instituciji razpolagata in ki zadevajo navedbo tožečih strank v seznamu;

Svetu in/ali Komisiji naloži plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki je tožečim strankam nastala zaradi nezakonite uvedbe sankcij EU zoper njih z vključitvijo (in nato ohranjanjem do leta 2012) njihovih imen v Prilogo k Uredbi Sveta (ES) št. 314/2004 s: Skupnim stališčem Sveta 2009/68/SZVP in Uredbo Komisije (ES) št. 77/2009; Sklepom Sveta 2010/92/SZVP in Uredbo Komisije (EU) št. 173/2010 ter Sklepom Sveta 2011/101/SZVP in Uredbo Komisije (EU) št. 174/2011;

naloži plačilo zamudnih obresti po obrestni meri Euribor +2 % (ali po drugi takšni obrestni meri, če bo tako odrejeno) na znesek, ki ga morata toženi stranki plačati tožečim strankam, od dneva razglasite sodbe;

toženima strankama naloži plačilo stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo štiri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: sporni akti nimajo ustrezne pravne podlage, saj so bili razglašeni zgolj na podlagi členov 60 in 301 ES, ki se nanašata izključno na določbe v zvezi s tretjimi državami in ne na zasebne posameznike in družbe.

Drugi tožbeni razlog: v spornih aktih so očitno napačno ugotovljena dejstva, saj ti ne izkazujejo nobenih tesnih vezi z zimbabvejsko vlado oziroma finančne ali druge podpore režimu in zato ne izpolnjujejo dolžnosti dokaznega bremena toženih strank, zaradi česar je postopek odločanja nezakonit.

Tretji tožbeni razlog: s spornimi akti je bil bistveno kršen postopek, saj niso obrazloženi oziroma niso zadostno obrazloženi in v njih tožečim strankam ni bilo omogočeno, da bi podale izjave ali razbremenilne navedbe.

Četrti tožbeni razlog: s spornimi akti so bila z nezakonito omejitvijo pravice tožečih strank do njihovega premoženja kršena temeljna načela prava EU, kot je določeno tudi v členu 1 prvega Protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).