Language of document : ECLI:EU:C:2014:135

Zadeva C‑456/12

O.

proti

Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel

in

Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel

proti

B.

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Raad van State (Nizozemska))

„Direktiva 2004/38/ES – Člen 21(1) PDEU – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Upravičenci – Pravica državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, do prebivanja v državi članici, katere državljanstvo ima ta državljan Unije – Vrnitev državljana Unije v to državo članico po kratkotrajnih prebivanjih v drugi državi članici“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. marca 2014

1.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Upravičenci – Družinski člani državljana Unije, ki so državljani tretje države in ki prebivajo v državi članici, katere državljanstvo ima državljan Unije – Izključitev

(člen 21 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, členi 1(a), 2, točka 2, in 3(1))

2.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Državljan Unije, ki se vrne v državo članico, katere državljanstvo ima, po tem, ko je prebival v drugi državi članici le kot državljan Unije – Izvedena pravica do prebivanja družinskih članov njegove družine, ki so državljani tretje države – Pogoji – Učinkovito prebivanje državljana Unije v državi članici gostiteljici na podlagi členov 7 in 16 Direktive 2004/38 – Uporaba po analogiji pogojev za podelitev, določenih v tej direktivi

(člen 21(1) PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, členi 6(1), 7(1) in (2), in 16(1) in (2))

3.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Upravičenci – Družinski član državljana Unije, ki je državljan tretje države, po vrnitvi državljana Unije v državo članico, katere državljanstvo ima – Pogoji

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člena 7(1) in (2) in 16)

4.        Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Državljan Unije, ki se vrne v državo članico, katere državljanstvo ima, po te, ko je prebival v drugi državi članici zgolj kot državljan Unije – Izvedena pravica do prebivanja članov njegove družine, ki so državljani tretje države – Lastnost družinskega člana vsaj v delu prebivanja v državi članici gostiteljici – Neobstoj – Izključitev izvedene pravice

(člen 21(1) PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, členi 2, točka 2, 6(1), 7(2) in 16(2))

1.        S členom 21(1) PDEU in določbami Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic se državljanom tretjih držav ne podeljuje nobena neodvisna pravica, ampak le pravice, izvedene iz uresničevanja pravice do prostega gibanja državljana Unije.

V zvezi s tem po eni strani iz dobesedne razlage te direktive izhaja, da ta direktiva določa izvedeno pravico do prebivanja državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, le če je ta državljan Unije uresničeval svojo pravico do prostega gibanja tako, da se je naselil v drugi državi članici kot tisti, katere državljanstvo ima.

Po drugi strani je iz teleološke razlage določb Direktive 2004/38 razvidno, da čeprav je namen te direktive olajšanje in krepitev uresničevanja temeljne in individualne pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je neposredno podeljena državljanom Unije, se njen cilj nanaša na pogoje uresničevanja te pravice.

V teh okoliščinah namen navedene direktive ni, da bi državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki prebiva v državi članici, katere državljanstvo ima, podeljevala izvedeno pravico do prebivanja.

(Glej točke 36, 39, 41 in 43.)

2.        Člen 21(1) PDEU je treba razlagati tako, da se v položaju, v katerem je državljan Unije z državljanom tretje države med učinkovitim prebivanjem v skladu in ob upoštevanju pogojev iz členov 7(1) in (2) ali 16(1) in (2) Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, v drugi državi članici od tiste, katere državljan je, razvil ali utrdil družinsko življenje, po analogiji uporabijo določbe te direktive, če se navedeni državljan Unije z zadevnim družinskim članom vrne v državo članico izvora. Zato pogoji za to, da se državljanu tretje države, ki je družinski član tega državljana Unije, v državi članici izvora navedenega državljana Unije podeli izvedena pravica do prebivanja, v bistvu ne smejo biti strožji od tistih, ki jih določa Direktiva 2004/38 za to, da se državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja tako, da se je naselil v drugi državi članici kot tisti, katere državljanstvo ima, podeli izvedena pravice do prebivanja.

Po eni strani s podelitvijo izvedene pravice do prebivanja državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Unije, s katerim je ta državljan Unije prebival v državi članici gostiteljici zgolj kot državljan Unije v skladu in ob spoštovanju prava Unije, ob vrnitvi tega državljana Unije v državo članico, katere državljanstvo ima, se želi odpraviti oviro za zapustitev države članice, katere državljan je ta državljan Unije, tako da se navedenemu državljanu Unije zagotovi možnost, da v tej zadnjenavedeni državi članici nadaljuje družinsko življenje, ki ga je razvil ali utrdil v državi članici gostiteljici.

Po drugi strani glede pogojev za to, da se državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ob vrnitvi tega državljana Unije podeli izvedena pravica do prebivanja, tudi če Direktiva 2004/38 ne zajema takega primera vrnitve, je njena uporaba po analogiji utemeljena s tem, da tako v primeru državljana Unije, ki se vrne v svojo državo članico izvora po tem, ko je izvrševal svojo pravico do prostega gibanja, kot v primeru, ko je ta državljan Unije le prebival v drugi državi članici kot tisti, katere državljanstvo ima, je državljan Unije referenčna oseba za to, da bi lahko državljan tretje države pridobil izvedeno pravico do prebivanja.

V teh okoliščinah se ovira za zapustitev države članice, katere državljanstvo ima državljan Unije, ki izhaja iz zavrnitve tega, da se njegovim družinskim članom, ki so državljani tretje države, ob vrnitvi tega državljana Unije v državo članico, katere državljan je, podeli izvedena pravica do prebivanja, pojavi le, če je prebivanje državljana Unije v državi članici gostiteljici tako učinkovito, da mu omogoča razvoj ali utrditev družinskega življenja v tej državi članici. Zgolj učinkovito prebivanje v državi članici gostiteljici v skladu in ob spoštovanju pogojev iz člena 7(1) navedene direktive torej načeloma pomeni naselitev in s tem učinkovitost prebivanja državljana Unije v tej državi članici in je lahko povezano z razvijanjem ali utrjevanjem družinskega življenja v tej državi članici, s tem pa državljanu tretje države, s katerim je navedeni državljan Unije v državi članici gostiteljici živel družinsko življenje, ob vrnitvi državljana Unije v državo članico, katere državljanstvo ima, omogoči izvedeno pravico do prebivanja na podlagi člena 21(1) PDEU.

(Glej točke 49, od 50 do 53, 56, 61 in izrek.)

3.        Izvedena pravica do prebivanja družinskega člana državljana Unije, ki je državljan tretje države, ob vrnitvi tega državljana Unije v državo članico, katere državljanstvo ima, se lahko pridobi le s prebivanjem, ki izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1 in 2 člena 7 ali člena 16 Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. V zvezi s tem se za kratka obdobja, kot so konci tedna ali počitnice, preživeti v drugi državi članici od tiste, katere državljanstvo ima navedeni državljan Unije, tudi če se upoštevajo skupaj, uporabi člen 6 Direktive 2004/38 in ne izpolnjujejo navedenih pogojev.

(Glej točko 59.)

4.        Državljan tretje države, ki ni bil družinski član v smislu člena 2(2) Direktive 2004/38 vsaj v delu svojega prebivanja v državi članici gostiteljici, v tej državi članici ni mogel imeti izvedene pravice do prebivanja na podlagi členov 7(2) ali 16(2) Direktive 2004/38. V teh okoliščinah se ta državljan tretje države, zato da bi ob vrnitvi zadevnega državljana Unije v državo članico, katere državljanstvo ima, pridobil izvedeno pravico do prebivanja, tudi ne more opreti na člen 21(1) PDEU.

(Glej točko 63.)