Združene zadeve od T-49/02 do T-51/02
Brasserie nationale SA (nekdanja Brasseries Funck-Bricher et Bofferding) in drugi
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Omejevalni sporazumi – Luksemburški trg piva – Globe“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Sklepanje omejevalnih sporazumov za omilitev učinka pravnih pravil, za katera se ocenjuje, da so pretirano neugodna – Nedopustnost
(člen 81(1) ES)
2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Utemeljitev omejevalnega sporazuma, ki ga prepoveduje člen 81(1) ES, na podlagi načela razumne presoje – Nedopustnost
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev
(člen 81(1) ES)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Pojem – Soglasje volj glede ravnanja na trgu – Oblika odražanja volj – Neobstoj vpliva
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba, s katero se ugotovi kršitev – Obveznost razmejitve zadevnega trga – Obseg
(člen 81 ES)
6. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Naklep – Pojem
(Uredba Sveta št. 17, člen 15)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor
(člen 229 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 17)
8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Posebej resne kršitve – Delitev trga – Razdelitev trga
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Trajanje kršitev – Sporazum, ki je sankcioniran zaradi njegovega protikonkurenčnega cilja neodvisno od njegovih učinkov – Upoštevanje trajanja obstoja sporazuma, ne glede na njegovo neizvajanje
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Dejansko neizvajanje sporazuma – Presoja individualnega ravnanja vsakega izmed podjetij
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
1. Ni mogoče sprejeti, da podjetja poskušajo omiliti učinke pravnih pravil, ki jih štejejo za pretirano neugodne, s sklenitvijo omejevalnih sporazumov, katerih cilj je odprava teh neugodnosti, saj naj bi ta pravila ustvarjala neravnotežje v njihovo škodo.
(Glej točko 81.)
2. Če je dokazano, da je po naravi cilj sporazuma omejevanje konkurence, kot je delitev strank, ta sporazum na podlagi načela razumne presoje (rule of reason) ne more biti izvzet iz področja uporabe člena 81(1) ES, ker naj bi zasledoval tudi legitimne cilje.
(Glej točko 85.)
3. Če je cilj sporazuma med podjetji omejevanje konkurence, ni treba preučiti, ali je bila tudi njegova posledica omejevanje konkurence.
(Glej točki 97 in 140.)
4. Pojem sporazuma v smislu člena 81(1) ES temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama, oblika, v kateri je soglasje izraženo, pa ni pomembna, dokler je pravi izraz teh volj.
(Glej točko 119.)
5. Komisija mora razmejiti upoštevni trg v odločbi, ki se sprejme na podlagi člena 81 ES, samo če brez take razmejitve ni mogoče ugotoviti, ali lahko zadevni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje vplivajo na trgovino med državami članicami in ali je njihov cilj oziroma posledica preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.
(Glej točko 144.)
6. Da se kršitev pravil o konkurenci iz Pogodbe lahko šteje za namerno, ni nujno, da se je podjetje zavedalo svojega omejevanja konkurence, ampak zadostuje, da ni moglo prezreti, da je bil cilj njegovega ravnanja omejevanje konkurence, in ni pomembno, ali se je podjetje zavedalo ali ne, da krši člen 81 ES.
(Glej točko 155.)
7. Težo kršitev prava konkurence je treba ugotoviti ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so zlasti posebne okoliščine primera, njegov kontekst in odvračalni učinek glob, ne da bi bil narejen zavezujoč in taksativen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati. Poleg tega ima Komisija po Uredbi št. 17 diskrecijsko pravico pri določitvi zneska glob, da bi usmerjala podjetja v smeri spoštovanja pravil o konkurenci.
Sodišče prve stopnje mora vseeno preveriti, ali je znesek naložene globe sorazmeren s težo in trajanjem kršitve, ter pretehtati težo kršitve in okoliščine, ki jih navede tožeča stranka. V zvezi s tem Smernice o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) [PJ], ne vplivajo na presojo globe, ki jo opravi sodišče Skupnosti, ki ima v zvezi s tem na podlagi člena 17 Uredbe št. 17 neomejeno pristojnost.
(Glej točki 169 in 170.)
8. Delitev in razdelitev trga sodita med najresnejše kršitve člena 81 ES.
Glede razdelitve trga so omejevalni sporazumi te vrste navedeni med primeri omejevalnih sporazumov, ki so v členu 81(1)(c) ES izrecno opredeljeni kot nezdružljivi s skupnim trgom. Opredeljeni so namreč kot očitne omejitve konkurence.
Delitev skupnega trga je očitna kršitev konkurenčnega prava in je po svoji naravi posebno resna. Nasprotuje najbolj temeljnim ciljem Skupnosti in zlasti uresničevanju enotnega trga.
(Glej točke od 173 do 175.)
9. Ker Komisija ni dokazala učinkov sporazuma in tega ni bila dolžna dokazati, saj je bil cilj zadevnega sporazuma omejevanje konkurence, dejstvo, ali se je zadevni sporazum izvajal ali ne, ni pomembno za izračun trajanja kršitve. Za izračun trajanja kršitve, katere cilj je omejevanje konkurence, je treba namreč ugotoviti samo obdobje, v katerem je ta sporazum obstajal, in sicer obdobje med datumom njegove sklenitve in datumom njegovega prenehanja.
(Glej točko 185.)
10. Točka 3, druga alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) [PJ], ki zadeva „dejansko neizvajanje sporazumov o kršitvah“ se ne sme razlagati, kot da se nanaša na primer, v katerem se omejevalni sporazum v celoti ne izvaja, brez upoštevanja ravnanja vsakega podjetja, ampak jo je treba razumeti kot okoliščino, ki temelji na posamičnem ravnanju vsakega podjetja.
(Glej točko 195.)