Zadeva T‑3/12
Heinrich Kreyenberg
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti MEMBER OF €e euro experts – Absolutni razlog za zavrnitev – Emblemi Unije in področij njenih dejavnosti – Simbol eura – Člen 7(1)(i) Uredbe (ES) št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 10. julija 2013
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih je treba zavrniti na podlagi Pariške konvencije – Varstvo emblemov držav in mednarodnih organizacij – Posnemanje v heraldičnem pogledu – Pogoj varovanja emblemov mednarodnih organizacij
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(h) in (i))
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki vsebujejo znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v členu 6ter Pariške konvencije – Pogoji za varstvo
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(h) in (i))
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki vsebujejo znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v členu 6ter Pariške konvencije – Obseg varstva – Simbol eura
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(h) in (i))
4. Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 – Figurativna znamka MEMBER OF €e euro experts
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(i))
1. Člen 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti v povezavi s členom 6ter Pariške konvencije, na katero napotuje, varuje dve kategoriji emblemov.
Prvič, ta določba ne prepoveduje le registracije državnih emblemov kot znamk, ampak tudi kot delov znamk, in sicer ne glede na to, ali so ti emblemi identično reproducirani ali gre le za posnemanje v heraldičnem pogledu. Za ugotovitev, ali znamka vsebuje posnemanje emblema v heraldičnem pogledu, je treba navesti heraldični opis tega emblema. Vendar povprečni potrošnik med navedeno znamko in emblemom ne bo nujno zaznal vsake razlike, ki jo odkrije strokovnjak za heraldiko, in bo lahko kljub razlikam na ravni nekaterih heraldičnih podrobnosti v znamki videl posnemanje zadevnega emblema.
Drugič, člen 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009 prepoveduje registracijo znamke, s katero se reproducira ali v heraldičnem pogledu posnema emblem mednarodne meddržavne organizacije, če je bil ta državam podpisnicam Pariške konvencije sporočen prek mednarodnega urada Svetovne organizacija za intelektualno lastnino. Vendar se ta prepoved lahko uporabi le v primeru iz člena 6ter(1)(c) Pariške konvencije, torej kadar zadevna znamka, gledano v celoti, pri javnosti vzbuja misel, da obstaja zveza med imetnikom ali uporabnikom te znamke na eni strani in zadevno mednarodno meddržavno organizacijo na drugi, ali kadar javnost spravlja v zmoto glede obstoja takšne zveze.
(Glej točke od 28 do 31.)
2. Šteti je treba, da člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti prepoveduje, da se kot znamka ali kot del znamke registrirajo emblemi, na katere se člen 7(1)(h) iste uredbe ne nanaša, ne glede na to, ali gre za identično reproduciranje teh emblemov ali samo za njihovo posnemanje.
Prvič, v zvezi s tem je namreč treba navesti, da člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 ne omejuje izrecno področja prepovedi, ki jo določa za znamke, s katerimi je identično reproduciran emblem. Besedilo te določbe omogoča, da se jo razlaga tako, da ne prepoveduje le identičnega reproduciranja, ampak tudi posnemanje emblema z znamko. Če se takšna razlaga ne bi upoštevala, bi bil polni učinek člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 bistveno zmanjšan; da bi se emblem lahko registriral kot znamka ali njen del, bi zadostovalo, da se le malo spremeni, celo neopazno za osebo, ki ni strokovnjak za heraldiko.
Drugič, poudariti je treba, da zakonodajalec Unije nikakor ni določil, da se lahko na podlagi člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 prepove le registracija znamke, ki jo sestavlja samo emblem. Z uporabo glagola „vsebovati“ v členu 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 je navedel, da je pod pogoji, določenimi z navedeno določbo, embleme, ki jih člen 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009 ne zajema, prepovedano uporabljati ne le kot znamko, ampak tudi kot del znamke. To pa je v skladu s polnim učinkom navedene določbe, s katero se želi zagotoviti najcelovitejše varstvo emblemov, na katere se nanaša.
Vendar ta prepoved ni brezpogojna.
Emblemi mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se državam podpisnicam Pariške konvencije redno sporočajo, so varovani s členom 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009, kadar zadevna znamka, gledano v celoti, pri javnosti vzbuja misel, da obstaja zveza med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in zadevno mednarodno meddržavno organizacijo na drugi. Če bi se varstvo, zagotovljeno s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, lahko uporabilo, tudi če zadnji pogoj ne bi bil izpolnjen, bi bilo obsežnejše od varstva, ki se v odstavku 1(h) istega člena zagotavlja za embleme mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočijo državam podpisnicam Pariške konvencije.
Vendar nič ne kaže, da bi zakonodajalec Unije želel za embleme, na katere se nanaša člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, zagotoviti obsežnejše varstvo kot za embleme, na katere se nanaša člen 7(1)(h) iste uredbe, tako da obseg varstva, ki se zagotavlja s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, ni večji od obsega varstva, ki ga daje člen 7(1)(h) iste uredbe.
Zato se varstvo, ki se zagotavlja za embleme, na katere se nanaša člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, lahko uporabi le, če znamka, ki vsebuje tak emblem, gledano v celoti, lahko javnost zavede v zmoto glede obstoja zveze med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, na katerega napotuje zadevni emblem, na drugi.
(Glej točke od 34 do 40.)
3. Člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti varuje embleme, ki niso zajeti s členom 7(1)(h) iste uredbe, torej embleme, ki niso državni emblemi in emblemi mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Pariške konvencije, in sicer če navedeni emblemi pomenijo poseben javni interes. Glede na široko opredelitev člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 je treba navesti, da ta ne varuje le emblemov mednarodnih meddržavnih organizacij, ki niso bili sporočeni državam podpisnicam Pariške konvencije, ampak tudi embleme, ki kljub temu, da ne označujejo vseh dejavnosti mednarodne meddržavne organizacije, vseeno pomenijo posebno zvezo z eno od teh dejavnosti. To, da je emblem povezan z eno od dejavnosti mednarodne meddržavne organizacije, namreč zadostuje za dokaz, da je njegovo varstvo v javnem interesu.
Zato je treba ugotoviti, da s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, ob upoštevanju drugih pogojev, postavljenih s to določbo, niso varovani le emblemi Evropske unije, ampak tudi emblemi, ki predstavljajo eno od področij dejavnosti Unije.
Poleg tega odstavek 2 člena 7 Uredbe št. 207/2009 določa, da se odstavek 1 tega člena uporablja, tudi če razlogi proti registraciji obstajajo le v delu Evropske Unije. Tako je treba razumeti, da javnega interesa, na katerega se nanaša člen 7(1)(i) iste uredbe, ni treba nujno ugotoviti za celotno ozemlje Unije. Zadostuje, da obstaja na delu ozemlja Unije. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da člen 7(1)(i) navedene uredbe varuje vse embleme, ki, ne da bi označevali Unijo v celoti, označujejo dejavnost, ki jo ta opravlja, in to čeprav se zadevna dejavnost nanaša le na nekatere države članice Evropske unije.
V zvezi s tem člen 3(4) PEU določa, da „Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro“. Simbol eura je torej gotovo simbol dejavnosti, ki jo opravlja Evropska unija. Zato sama okoliščina, da nekatere države članice Evropske unije ne uporabljajo valute euro, ne omogoča ugotovitve, da je ta simbol, za katerega noben dokaz iz spisa ne potrjuje, da se je redno sporočal državam podpisnicam Pariške konvencije, izključen iz področja varstva, določenega s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009.
(Glej točke od 44 do 47.)
4 Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 107 do 114.)