Zadeva T‑268/10 RENV

Polyelectrolyte Producers Group GEIE (PPG)

in
SNF SAS

proti

Evropski agenciji za kemikalije (ECHA)

„REACH – Opredelitev akrilamida kot skrb zbujajoče snovi – Intermediati – Ničnostna tožba – Neposredno nanašanje – Dopustnost – Sorazmernost – Enako obravnavanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 25. septembra 2015

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Tožba, ki jo vloži evropsko gospodarsko interesno združenje – Dopustnost – Pogoji

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredno nanašanje – Merila – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ki opredeljuje akrilamid kot skrb zbujajočo snov – Tožba, ki jo vložijo družbe, ki so proizvajalke ali uvoznice te snovi – Opredelitev zaradi katere je treba uporabnikom snovi sporočiti nove informacije o nevarnostih – Dopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 31(9)(a), 57(a) in (b), in 59 ter priloga II; Uredba Komisije št. 453/2010, člen 1)

3.      Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Skrb zbujajoče snovi – Postopek opredelitve –Uporaba za snovi, ki se uporabljajo kot intermediati

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, členi 3(15), 57 in 59)

4.      Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Skrb zbujajoče snovi – Postopek opredelitve – Diskrecijska pravica organov Unije – Obseg – Sodni nadzor – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člena 57 in 59)

5.      Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Skrb zbujajoče snovi – Postopek opredelitve – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA), ki opredeljuje akrilamid kot skrb zbujajočo snov – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(člen 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, uvodna izjava 16, členi 1(1), 2(1)(c), 8(b), 55 in 59 ter priloga XVII)

6.      Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Skrb zbujajoče snovi – Postopek opredelitve – Obveznost Evropske agencije za kemikalije (ECHA), da obrazloži izbiro snovi, ki jo je treba opredeliti – Neobstoj

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člena 57 in 59)

1.      Združenje, pooblaščeno za zastopanje kolektivnih interesov njenih članov, je načeloma pristojno za vlaganje ničnostnih tožb na podlagi člena 263 PDEU, le če imajo podjetja, ki jih zastopa, ali nekatera od njih sama aktivno legitimacijo ali če lahko uveljavlja lastni interes. To je mogoče tudi, če gre za evropsko gospodarsko interesno združenje, ki je bilo ustanovljeno za zastopanje interesov določene kategorije podjetij.

(Glej točko 32.)

2.      Pogoj neposredne prizadetosti fizične ali pravne osebe, kot pogoj za dopustnost ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, zahteva, prvič, da ima izpodbijani akt neposredne učinke na pravni položaj posameznika, in drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.

V zvezi s tem v okviru opredelitve snovi kot skrb zbujajoče na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) odločba Evropski agenciji za kemikalije, s katero je akrilamid opredeljen kot taka snov, ker izpolnjuje pogoje, navedene v členu 57(a) in (b) te uredbe, lahko neposredno vpliva na pravni položaj dobaviteljev snovi, ker morajo dobavitelj, če taka opredelitev pomeni nove informacije, ki lahko vplivajo na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih, posodobiti varnostni list v skladu z Prilogo II k tej uredbi.

Te ugotovitve ne izpodbije dejstvo, da je bila Priloga II k Uredbi št. 1907/2006 v skladu s členom 1 Uredbe št. 453/2010 spremenjena šele po vložitvi tožbe, saj dejstvo, da akt učinkuje šele na poznejši datum, določen v istem aktu, ne preprečuje, da ta akt ne bi neposredno zadeval posameznika na podlagi obveznosti, ki izhaja iz njega.

(Glej točke 34, 42, 43 in 47.)

3.      To, da ima snov lahko status intermediata v smislu člena 3, točka 15, Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ne pomeni, da je ni mogoče izvzeti iz opredelitve v skladu s členom 59 Uredbe št. 1907/2006 kot skrb zbujajočo snov. Medtem, ko je snov v smislu Uredbe št. 1907/2006 opredeljena glede na njene intrinzične lastnosti, se koncept intermediata, ki ga določa ta uredba, namreč ne nanaša na lastnosti snovi in teh lastnosti nikakor ne spreminja, ampak intermediat opredeljuje glede na cilje izdelave in uporabe snovi.

Ker je lahko načeloma vsaka snov proizvedena in porabljena ali uporabljena pri kemijskem procesu sinteze, in tako ima status intermediata, snovi na podlagi tega, da ima v posameznem primeru status intermediata, torej ni mogoče izvzeti iz postopka opredelitve iz člena 59 Uredbe 1907/2006.

(Glej točki 66 in 67.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 73 in 74.)

5.      V zvezi s sodnim nadzorom nad pogoji za uporabo načela sorazmernosti, se Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) prizna široko diskrecijsko pravico na področju, na katerem se zahteva njena politična, gospodarska in socialna odločitev in na katerem je dolžna opraviti kompleksno presojo. Samo očitna neprimernost ukrepa, sprejetega na tem področju, glede na cilj, ki ga Komisija želi doseči, lahko vpliva na zakonitost takega ukrepa. Glede na uvodno izjavo 16 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) je treba ugotoviti, da je zakonodajalec kot glavni cilj določil prvega od treh ciljev iz člena 1(1) te uredbe, in sicer zagotovitev visoke ravni zaščite zdravja ljudi in okolja.

Odločba ECHA o opredelitvi akrilamida kot skrb zbujajoče snovi na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ne krši načela sorazmernosti. Prvič, s tako odločbo se namreč lahko izpolnjujejo cilji, ki jim sledi Uredba št. 1907/2006, če je namen opredelitve snovi kot skrb zbujajoče izboljšanje obveščenosti javnosti in profesionalnih uporabnikov o pretečih tveganjih in nevarnostih in če je zato to opredelitev treba šteti za instrument izboljšanja takega varovanja. Ker na podlagi ničesar ni mogoče sklepati, da so izključeni drugi načini uporabe akrilamida, ki niso uporaba kot intermediat, ta snov tudi ni izključena iz naslova VII Uredbe št. 1907/2006 na podlagi njenega člena 2(8)(b).

Drugič, navedena odločba ne presega tega, kar je nujno za izpolnitev ciljev, ki jim sledi Uredba št. 1907/2006, ker možnost neodziva ni toliko primeren ukrep kot opredelitev te snovi kot skrb zbujajoče. Enako velja za omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na akrilamid, ker, kot je razvidno iz Priloge XVII Uredbe št. 1907/2006, omejitve, ki se sprejmejo po postopku iz naslova VIII navedene uredbe in veljajo za proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo nekaterih nevarnih snovi, nekaterih zmesi in nevarnih izdelkov, segajo od posebnih pogojev, ki se določijo za proizvodnjo snovi ali njeno dajanje v promet, do popolne prepovedi uporabe snovi. Torej, tudi če se domneva, da so omejevalni ukrepi ravno tako primerni za izpolnitev ciljev, ki jim sledi ta uredba, ti ukrepi sami po sebi niso milejši od opredelitve snovi, katere posledica je le obveznost zagotoviti informacije. Tudi obstoječa zakonodaja na področju varstva delavcev ni ustrezen in manj omejujoč ukrep za uresničitev ciljev, ki jim sledi Uredba št. 1907/2006 v zvezi z obravnavo skrb zbujajočih snovi in med drugim cilja, da se skrb zbujajoče snovi postopno nadomestijo z ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, kjer je ta nadomestitev ekonomsko in tehnično izvedljiva. Nazadnje, tudi opredelitev akrilamida kot skrb zbujajoče snovi, zgolj kadar se akrilamid ne uporabi kot intermediat, ni primeren ukrep, saj je zakonodajalec za intermediate določil posebna pravila v členu 2(1)(c) in (8)(b) Uredbe št. 1907/2006.

(Glej točke od 82 do 86 in od 88 do 93.)

6.      Ker postopek opredelitve snovi kot skrb zbujajoče iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ne daje Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) nobene pristojnosti v zvezi z izbiro snovi, ki jo je treba opredeliti, saj je ta izbira ob uporabi člena 59 Uredbe št. 1907/2006 v izključni pristojnosti Komisije in držav članic, ECHA ni mogoče očitati, da je kršila načelo enakega obravnavanja s tem, da je akrilamid opredelila skrb zbujajočo snov, domnevno primerljive snovi pa ne. Ker vsaka država članica lahko na podlagi člena 59(3) Uredbe št. 1907/2006 pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV te uredbe za snovi, za katere meni, da izpolnjujejo merila iz člena 57 navedene uredbe, ECHA ni mogoče očitati, da ni podala nobene obrazložitve v zvezi z razlogi, zaradi katerih je država članica izbrala akrilamid, druge snovi z enakimi lastnostmi pa ne.

(Glej točke od 99 do 101.)