Language of document : ECLI:EU:T:2019:876

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 19. decembra 2019(*)

„EKJS in EKSRP – Odhodki, izključeni iz financiranja – Roki, ki jih je treba spoštovati med več obiski nacionalnih nadzornih organov – Napoved pregledov na kraju samem – Implicitna napoved – Člena 25 in 26 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 – Pavšalni finančni popravek“

V zadevi T‑509/18,

Češka republika, ki jo zastopajo M. Smolek, J. Pavliš, O. Serdula in J. Vláčil, agenti,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo A. Lewis, A. Sauka in K. Walkerová, agenti,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 152, str. 29) v delu, v katerem so z njim izključena plačila Češke republike iz EKSRP v znesku 151.116,65 EUR.

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi V. Tomljenović, predsednica, A. Marcoulli in A. Kornezov (poročevalec), sodnika,

sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 3. oktobra 2019

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Evropska komisija je preiskavo, na katero se nanaša ta spor, opravila med 23. in 27. novembrom 2015. Vodena je bila pod upravno številko RD 2/2015/023/CZ, nanašala pa se je na to, kako je Češka republika program Razvoj podeželja EKSRP os 2 (2007–2013, ukrepi v zvezi s površino) izvajala glede sistema upravljanja in nadzora, ki se je v Češki republiki uporabljal v okviru kmetijsko-okoljskih ukrepov za razvoj podeželja oziroma za odpravljanje neravnotežja zaradi neugodnih naravnih razmer. Izvedena je bila po predhodni preiskavi, ki jo je Komisija v Češki republiki izvedla leta 2011 in ki je bila vodena pod upravno številko RD 2/2011/013/CZ.

2        Komisija je na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549, in popravek v UL 2016, L 130, str. 5) ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe št. 1306/2013 v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL 2014, L 227, str. 69), kakor je bila spremenjena, Češki republiki pripombe v zvezi s preiskavo, ki je bila izvedena leta 2015, sporočila z dopisom z dne 16. februarja 2016, v katerem je med drugim poudarila, da bi bilo treba preglede na kraju samem, ki jih različne službe države članice opravljajo pri istem upravičencu, uskladiti tako, da so intervali med različnimi pregledi na kraju samem pri istem upravičencu kratki in da nikakor ne presegajo največ štirinajstih dni, pri čemer bi moral biti ta rok omejen na 48 ur zlasti pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč v zvezi z živalmi ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore v zvezi z živalmi (v nadaljevanju: vloge za pomoč v zvezi z živalmi), kot je to določeno v členu 4(7) Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL 2011, L 25, str. 8), ki je veljala takrat. Češka republika je na to odgovorila 14. aprila 2016, Komisija pa je nato 18. maja 2016 Češki republiki ponovno poslala pripombe.

3        Dvostranski sestanek je potekal 21. junija 2016 in Komisija je Češki republiki 22. julija 2016 poslala zapisnik s tega sestanka. Češka republika je v zvezi s tem sestavila pripombe, ki jih je Komisiji posredovala 22. septembra 2016 in s katerimi je zadnjenavedeno obvestila, da je kljub njunemu nestrinjanju sprejela nova metodološka navodila z veljavnostjo od 8. avgusta 2016, ki so v skladu z zahtevami Komisije.

4        Med Komisijo in Češko republiko je nato prišlo do obsežne izmenjave dopisov, po kateri se je Komisija odločila izvesti dodatno preiskavo (v nadaljevanju: dodatna preiskava), o čemer je Češko republiko obvestila 13. oktobra 2017. Dodatna preiskava je potekala od 30. oktobra do 3. novembra 2017.

5        Komisija je po dodatni preiskavi Češki republiki z dopisom z dne 14. marca 2018 poslala uradno sporočilo, določeno v členu 34(3), tretji pododstavek, in v členu 40(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL 2014, L 255, str. 59, in popravek v UL 2015, L 114, str. 25) (v nadaljevanju: uradno sporočilo). V njem je potrdila predhodno izraženo stališče, da je treba, kadar češki organi izvajajo več pregledov na kraju samem pri istem upravičencu, prvi pregled šteti za „implicitno napoved“ poznejših pregledov, tako da je treba te preglede izvesti najpozneje v štirinajstih dneh ali celo v 48 urah v primeru vlog za pomoč v zvezi z živalmi, kot je določeno v členu 4(7) Uredbe št. 65/2011 in členu 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014. Kršitev tega pravila naj bi pomenila pomanjkljiv ključen pregled. Vendar Komisija ni predlagala finančnega popravka za leti 2014 in 2015, ker so češki organi v tem obdobju lahko imeli legitimno pričakovanje, da je nacionalna ureditev v skladu s pravom Evropske unije. V zvezi z letom 2016 pa je ob uporabi pavšalnega finančnega popravka v višini 5 % zaradi pomanjkljivega ključnega pregleda (glej stran 2 uradnega sporočila) tveganje za sredstva Unije ocenila na 151.116,65 EUR.

6        Češka republika je 24. aprila 2018 vložila zahtevek za spravo, ki ga je spravni organ kot nedopustnega zavrnil z obrazložitvijo, da zadevni znesek ne presega milijona eurov in da Češka republika ni dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije.

7        Komisija je 13. junija 2018 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2018/873 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 152, str. 29, v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

8        Z izpodbijanim sklepom je Komisija med drugim v zvezi s Češko republiko iz financiranja Unije izključila skupni znesek 151.116,65 EUR, in sicer v zvezi z ukrepi, ki izhajajo iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) v okviru programa za razvoj podeželja EKSPR (2014–2020) in zaradi katerih so bila izvedena plačila v proračunskih obdobjih 2017 in 2018.

 Postopek in predlogi strank

9        Češka republika je 24. avgusta 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

10      Odgovor na tožbo je bil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložen 29. novembra 2018. Popravek tega odgovora je bil vložen 23. januarja 2019.

11      Stranki sta na obravnavi 3. oktobra 2019 podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče.

12      Češka republika Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, v katerem je Komisija iz financiranja Unije izključila znesek 151.116,65 EUR, ki se nanaša na odhodke, ki jih je izvedla;

–        plačilo stroškov naloži Komisiji.

13      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        plačilo stroškov naloži Češki republiki.

 Pravo

14      Češka republika v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013, drugi na kršitev načela varstva zaupanja v pravo, tretji pa na kršitev člena 52(1) in (2) Uredbe št. 1306/2013 glede zneska finančnega popravka, ki ga je določila Komisija.

15      V zvezi s prvim tožbenim razlogom Češka republika opozarja, da lahko v skladu s členom 52(1) Uredbe št. 1306/2013 Komisija zneske iz financiranja Unije izključi le, če ustrezni odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije. V bistvu meni, da je Komisija napačno navedla, da prvi pregled pomeni „implicitno napoved“ prihodnjih pregledov in da je treba te preglede zato vedno izvesti v okviru rokov v primeru napovedi, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, in sicer v štirinajstih dneh ali v določenih primerih v 48 urah.

16      Komisija predlaga zavrnitev tega tožbenega razloga.

17      Najprej je treba navesti, da je bila Uredba št. 65/2011, kot je Komisija opozorila v odgovoru na tožbo in kot je poudarila v uradnem sporočilu, razveljavljena z učinkom od 1. januarja 2015. Zato se je od leta zahtevkov 2015 uporabljala Izvedbena uredba št. 809/2014. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je v obravnavanem primeru sporno samo leto zahtevkov 2016, saj Komisija za leti zahtevkov 2014 in 2015 ni izvedla finančnih popravkov (glej točko 5 zgoraj). Obravnavani spor je treba torej preučiti z vidika upoštevnih določb Izvedbene uredbe št. 809/2014.

18      Poleg tega je treba opozoriti, da se na področju potrjevanja obračunov kmetijskih skladov sklepi sprejemajo na podlagi zbirnega poročila in korespondence med Komisijo in zadevno državo članico. V teh okoliščinah je treba za obrazložitev takih sklepov šteti, da je zadostna, če je država naslovnica tesno sodelovala v postopku priprave navedenih sklepov in če so ji bili znani razlogi, iz katerih je Komisija štela, da se sporna vsota ne krije iz skladov Unije (glej sodbo z dne 21. marca 2002, Španija/Komisija, C‑130/99, EU:C:2002:192, točka 126 in navedena sodna praksa; sodba z dne 14. aprila 2005, Portugalska/Komisija, C‑335/03, EU:C:2005:231, točka 84). Zakonitost izpodbijanega sklepa je treba torej preučiti zlasti z vidika vsebine uradnega sporočila.

19      V obravnavanem primeru je iz tega sporočila razvidno, da po mnenju Komisije odhodki iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za leto zahtevkov 2016 v Češki republiki niso bili izvedeni v skladu s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, zaradi česar je Komisija na podlagi člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013 naložila pavšalni finančni popravek, ki je predmet tega spora.

20      V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 52(1) Uredbe št. 1306/2013 med drugim določa, da kadar odhodki iz EKSRP niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije.

21      Člen 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, naslovljen „Napoved pregledov na kraju samem“, katerega kršitev se v obravnavanem primeru očita češkim organom, pa določa, da se „[p]regledi na kraju samem […] lahko napovejo, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost“, ter da je „[v]saka napoved […] strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne presega 14 dni“ oziroma 48 ur pri napovedih pregledov na kraju samem glede vlog za pomoč v zvezi z živalmi, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

22      Časovna razporeditev pregledov na kraju samem je urejena v členu 26 Izvedbene uredbe št. 809/2014, ki v odstavku 2 natančneje določa, da so „[z]a namen ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema […] pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne zaveze v okviru vsakega ukrepa“. V odstavku 4 navedenega člena je določeno, da so lahko – če je mogoče nekatera merila, zaveze in druge obveznosti preveriti le v določenem časovnem obdobju – za preglede na kraju samem potrebni poznejši dodatni obiski. V takem primeru se pregledi na kraju samem usklajujejo tako, da se število in trajanje takih obiskov pri enem upravičencu omejita na potrebni minimum. V zadnjem pododstavku istega odstavka je natančneje določeno, da se „[č]e so potrebni dodatni obiski, […] za vsak dodatni obisk uporablja člen 25“.

23      V obravnavanem primeru, prvič, ni sporno, da so bili vsi pregledi, ki so jih izvedli češki organi, če se jih obravnava ločeno, izvedeni bodisi brez napovedi bodisi z napovedjo, ki je bila podana v rokih, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014.

24      Drugič, iz spisa je razvidno, da se je Češka republika odločila uvesti sistem „horizontalnega“ nadzora, ki omogoča, da več nadzornih organov sočasno izvede nadzor več vrst pomoči in več pogojev za upravičenost ali navzkrižne skladnosti, in ne „vertikalnega“ nadzora enega samega ukrepa. Komisija pa ne izpodbija skladnosti takega nadzornega sistema s pravom Unije in torej priznava, kar je potrdila na obravnavi, da to, da se naloge nadzora prenesejo na več organov, ni v nasprotju s pravom Unije.

25      Tretjič in posledično, Komisija tudi ne izpodbija tega, da je lahko v takem sistemu nadzora isti upravičenec predmet več pregledov različnih nacionalnih organov.

26      Vendar je treba po mnenju Komisije v takem nadzornem sistemu za prvi obisk šteti, da pomeni „implicitno napoved“ poznejših obiskov pri istem upravičencu, tako da je treba vse te obiske opraviti v rokih v primeru napovedi, določenih v členu 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014. Kot je namreč Komisija navedla na obravnavi, meni, da ima prvi obisk „enake posledice“ kot napoved v smislu navedenega člena, tako da je treba roke, ki so določeni v njem, šteti za zgornje meje, ki se uporabljajo tudi ob neobstoju napovedi. Po mnenju Komisije naj bi se torej člen 25 te uredbe po analogiji uporabljal ob neobstoju napovedi, kot je to navedla v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča. Zato naj bi Češka republika po mnenju Komisije s tem, da v primeru več pregledov ni izvedla vseh teh pregledov v rokih v primeru napovedi, določenih v členu 25 navedene uredbe, to je s tem, da je dopuščala, da obdobje med prvim in zadnjim pregledom presega štirinajst dni oziroma 48 ur pri pregledih na kraju samem glede vlog za pomoč v zvezi z živalmi, kršila to določbo.

27      Splošno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (sodbe z dne 9. marca 2017, Poljska/Komisija, C‑105/16 P, neobjavljena, EU:C:2017:191, točka 38; z dne 7. avgusta 2018, Ministru kabinets, C‑120/17, EU:C:2018:638, točka 35, in z dne 15. maja 2019, Grčija/Komisija, C‑341/17 P, EU:C:2019:409, točka 46).

28      Na prvem mestu je treba v zvezi z besedilom člena 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014 ugotoviti, da z njim ni določeno, da je treba prvi pregled na kraju samem šteti za „napoved“ prihodnjih pregledov. Prav tako ne določa, da je treba v primeru več pregledov vse te preglede izvesti v štirinajstih dneh od prvega pregleda oziroma, odvisno od primera, v 48 urah glede zahtevkov za pomoč v zvezi z živalmi. Kot pravilno navaja Češka republika, nobena druga določba Izvedbene uredbe št. 809/2014 ne vsebuje takega pravila.

29      V zvezi s trditvijo Komisije glede možnosti, da se člen 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014 uporabi po analogiji, je treba navesti, da ta člen ureja možnost „napovedi“ pred izvedbo pregleda na kraju samem. Kot trdi Češka republika, pojem „napoved“ pomeni, da je upravičenec, pri katerem bo opravljen pregled, o tem pregledu obveščen vnaprej. Do napovedi torej pride pred datumom konkretnega pregleda, kot je jasno potrjeno z besedilom te določbe, v skladu s katerim se „[p]regledi na kraju samem […] lahko napovejo“. Poleg tega se morajo z napovedjo upravičencu navadno sporočiti datum pregleda in elementi, ki bodo predmet tega pregleda, da se zagotovi vnaprejšnje sodelovanje navedenega upravičenca, če je tako sodelovanje potrebno za zagotovitev učinkovitosti pregleda (glej tudi točki 37 in 38 spodaj). Zgolj s tem, da je bil pri upravičencu izveden prvi pregled, pa ta ni obveščen o tem, da bodo nujno pri njem izvedeni dodatni pregledi, saj lahko v nekaterih primerih že zgolj en pregled zadostuje, kot tudi ne o natančnem datumu poznejših pregledov ali o elementih, ki jih je treba preveriti ob njihovi izvedbi. Zato in tudi ob predpostavki, da je lahko napoved „implicitna“, prvega pregleda ni mogoče samodejno enačiti z „implicitno napovedjo“, s katero bi se lahko povzročil začetek teka rokov, določenih v tem istem členu 25.

30      Poleg tega je uporaba člena 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014 po analogiji tako, da je treba vse poznejše preglede izvesti v štirinajstih dneh oziroma v 48 urah pri zahtevkih za pomoč v zvezi z živalmi, kot to zagovarja Komisija, izrecno zanikana s členom 26(4), in fine, te uredbe, v skladu s katerim se člen 25, če so potrebni dodatni obiski, „[uporablja] za vsak dodatni obisk“. Tudi ob predpostavki, da prvi pregled na kraju samem pomeni „implicitno napoved“, se taka napoved torej vključno z rokom, ki se v zvezi z njo uporabi, nanaša le na vsak dodaten obisk, in ne na vse dodatne obiske te vrste, zaradi česar bi bilo treba vse preglede izvesti v rokih, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, kot navaja Komisija. Uporaba tega člena po analogiji, na katero se sklicuje Komisija, torej ni utemeljena.

31      Na drugem mestu je treba v zvezi s sobesedilom, v katero se umešča člen 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, in sistematiko te uredbe navesti, da je določba, s katero se ureja časovna razporeditev pregledov na kraju samem, člen 26 Izvedbene uredbe št. 809/2014, ki v odstavku 2 določa, da so za namen ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne zaveze v okviru vsakega ukrepa. Nacionalni nadzorni organi lahko tako določijo enega ali več trenutkov v letu, ki kar najbolje omogočajo izvedbo navedenih pregledov in njihovo učinkovitost. Glede na naravo elementov, v zvezi s katerimi je treba izvesti pregled, oziroma glede na zadevni kmetijski cikel je namreč lahko mogoče, da je pregled na kraju samem izvedljiv ali učinkovit le v nekem obdobju leta. Natančno zato člen 26(4) navedene uredbe izrecno dopušča poznejše dodatne obiske.

32      V zvezi s tem je treba navesti, da je Češka republika s prilogo A 9 k tožbi predložila podrobno razpredelnico, v kateri so povzeta najustreznejša obdobja za izvedbo pregledov na kraju samem glede na naravo elementov, v zvezi s katerimi je treba izvesti pregled, in zadevni kmetijski cikel, pri čemer je iz te razpredelnice razvidno, da je mogoče učinkovitost več pregledov zagotoviti le tako, da se izvedejo v določenem obdobju leta, ki je včasih od najustreznejšega obdobja za pregled v zvezi z drugim elementom, ki je lahko predmet pregleda pri istem upravičencu, oddaljeno več mesecev. Komisija je, ko ji je bilo na obravnavi postavljeno vprašanje v zvezi s tem, potrdila, da ne izpodbija pravilnosti teh podatkov.

33      Glede na to je treba ugotoviti, da je teza Komisije, da je treba vse različne preglede izvesti v rokih v primeru napovedi, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, to je v štirinajstih dneh oziroma v 48 urah, ker je prvi pregled „implicitna napoved“ prihodnjih pregledov, v nasprotju tudi s sobesedilom, v katero se umešča navedeni člen 25, in sistematiko te uredbe.

34      Na tretjem mestu se s ciljem, na katerem temelji člen 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, potrjuje ta ugotovitev. V zvezi s tem je treba namreč poudariti, da je treba v skladu s členom 24(1) iste uredbe preglede na kraju samem izvesti tako, da se z njimi zagotovi učinkovito preverjanje elementov, ki so predmet pregleda. Tako je napoved upravičena le, kadar ne ogrozi pregledov na kraju samem (uvodna izjava 27 navedene uredbe) in „če to ne posega v […] namen [in] učinkovitost [pregledov]“ (člen 25, prvi odstavek, navedene uredbe). Cilj teh določb je torej učinkovitost nadzorov zagotoviti z dajanjem prednosti učinku presenečenja, in sicer z izvedbo nepričakovanih pregledov (brez napovedi) ali – kadar je to potrebno – z napovedjo, vendar s precej kratkim rokom (štirinajst dni ali 48 ur pri vlogah za pomoč v zvezi z živalmi).

35      Navesti pa je treba, kot je to storila Češka republika, da zgolj to, da mora več organov več pregledov pri istem upravičencu opraviti ob različnem času v letu, in torej ne nujno tako, da so vsi pregledi opravljeni v rokih v primeru napovedi, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, ne more povzročiti dvoma o učinkovitosti nadzora.

36      Po eni strani namreč upravičenec, pri katerem je bil izveden prvi nadzor, ob neobstoju izrecne napovedi ne more biti prepričan, da bodo zadevni organi nujno pri njem izvedli druge preglede, niti a fortiori kdaj natančno bo do tega prišlo in kateri elementi bodo pozneje preverjani. Tak prvi nadzor torej ne izključuje nujno učinka presenečenja, ki se želi doseči z določbami, navedenimi v točki 34 zgoraj. Kot je poudarila Češka republika, bi lahko razlaga, ki jo zagovarja Komisija, dejansko povzročila nepričakovano škodljivo posledico, in sicer da bi se prihodnjim pregledom odvzel vsakršen učinek presenečenja, saj bi upravičenec, če bi bilo treba prvi pregled vedno šteti za implicitno napoved, s tem imel gotovost, da bodo dodatni obiski nanizani v prihodnjih štirinajstih dneh (oziroma v določenih primerih v 48 urah), kar bi mu omogočilo, da se v zvezi s tem pripravi.

37      Po drugi strani razlaga, ki jo zagovarja Komisija, prav tako ne more zagotoviti polnega učinka napovedi, določene s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014. V zvezi s tem se stranki strinjata glede tega, da je lahko napoved potrebna, zlasti če je predhodno sodelovanje upravičenca nujno za učinkovit potek pregleda (na primer tako, da zbere živali pred obiskom na kraju samem). Če pa bi prvi pregled pomenil „implicitno napoved“, kot trdi Komisija, s tem ne bi bilo zagotovljeno predhodno sodelovanje upravičenca, saj upravičenec zato, ker bi bila ta domnevna „napoved“ „implicitna“, ne bi vedel, kdaj natančno in v zvezi s katerimi elementi bo pri njem ponovno izveden pregled, da bi lahko po potrebi vnaprej sodeloval s pristojnimi organi.

38      Sicer ni mogoče izključiti, da lahko upravičenec na podlagi pridobljenih izkušenj po prvem pregledu predvidi, ali, kdaj in glede česa bi lahko še pričakoval, da bo pri njem izveden pregled. Vendar Komisija v obravnavani zadevi Češki republiki ne očita, da je preglede na kraju samem v nekaterih konkretnih primerih izvedla tako, da bi bilo upravičencu omogočeno, da z gotovostjo predvidi razporeditev in obseg poznejših pregledov in da se nanje pripravi, s čimer bi škodila učinkovitosti pregledov, kot tudi a fortiori ne predlaga katerega koli dokaza v zvezi s tem. Edina neskladnost s pravom Unije v smislu člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013, zaradi katere je bil naložen pavšalni popravek, ki se izpodbija v obravnavani zadevi, kakor je razvidna iz uradnega sporočila in kot je Komisija to potrdila na obravnavi, je v tem, da Češka republika ni izvedla vseh pregledov v obdobju, zajetim z rokoma v primeru napovedi, določenima s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014.

39      Splošneje, kot je bilo pojasnjeno v točki 31 zgoraj in kot tudi priznava Komisija, obstaja možnost, da vseh potrebnih pregledov ne bi bilo mogoče izvesti hkrati ali v kratkem času, saj je mogoče nekatere preglede v skladu s členom 26(2) in (4) Izvedbene uredbe št. 809/2014 glede na naravo elementov, v zvezi s katerimi je treba opraviti pregled, oziroma glede na zadevni kmetijski cikel izvajati le v določenem obdobju leta. Z nujno izvedbo takih pregledov v rokih v primeru napovedi, določenih s členom 25 navedene uredbe, kot to zagovarja Komisija, bi se lahko škodilo učinkovitosti teh pregledov, ker bi bilo mogoče, da tako določeno obdobje za pregled ne bi bilo ustrezno za izvedbo takih pregledov.

40      Na četrtem mestu je treba poudariti, da mora biti vsaka obveznost, ki je naložena državam članicam in ki bi lahko zanje imela finančne posledice, dovolj jasna in natančna, da se jim omogoči, da razumejo njen obseg in jo izpolnijo. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč z načelom pravne varnosti, ki spada med temeljna načela prava Unije, zahteva, da so pravna pravila jasna, natančna in da imajo predvidljive učinke, da se lahko zadevne osebe orientirajo v položajih in pravnih razmerjih, ki izhajajo iz pravnega reda Unije (glej sodbo z dne 5. maja 2015, Španija/Komisija, C‑147/13, EU:C:2015:299, točka 79 in navedena sodna praksa).

41      V obravnavani zadevi pa obveznost, ki jo Komisija želi naložiti državam članicam, in sicer da vse ustrezne preglede izvedejo v rokih v primeru napovedi, določenih s členom 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, iz pravnega okvira, ki se uporabi, ne izhaja z jasnostjo, natančnostjo in predvidljivostjo, ki se zahtevajo z načelom pravne varnosti, da bi bilo državam članicam omogočeno, da razumejo obseg te obveznosti in jo izpolnijo. To velja še toliko bolj za določbo glede rokov, ker morajo biti ti po definiciji jasno in vnaprej opredeljeni tako, da se lahko države članice in upravičenci do sredstev iz kmetijskih skladov nedvoumno seznanijo z vsebino navedene določbe.

42      Zato je teza Komisije, da prvi pregled pomeni „implicitno napoved“ in da je treba zato vse poznejše preglede izvesti v štirinajstih dneh oziroma v 48 urah pri zahtevkih za pomoč v zvezi z živalmi, v nasprotju z besedilom in ciljem člena 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014 ter s sobesedilom, v katero se umešča ta določba, kot tudi s sistematiko navedene uredbe in načelom pravne varnosti.

43      Iz tega izhaja, da kršitev člena 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, ki je edina kršitev prava Unije v smislu člena 52(1) Uredbe št. 1306/2013, ki jo Komisija navaja kot razlog za finančni popravek za leto zahtevkov 2016, ki je predmet tega spora, ni podana.

44      Zato je treba prvi tožbeni razlog sprejeti, ne da bi bilo treba preučiti drugi in tretji tožbeni razlog, in zato izpodbijani sklep v delu, v katerem je Komisija izključila plačila, ki jih je Češka republika izvedla iz EKSRP v znesku 151.116,65 EUR, razglasiti za ničen.

 Stroški

45      V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

46      Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi Češke republike naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo:

1.      Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije se razglasi za ničen v delu, v katerem je Evropska komisija izključila plačila, ki jih je Češka republika izvedla iz EKSRP, v znesku 151.116,65 EUR.

2.      Evropski Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Tomljenović

Marcoulli

Kornezov

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 19. decembra 2019.

Podpisi


*      Jezik postopka: češčina.