Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 21. junija 2012 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Baranya Megyei Bíróság, Jász-Nagykun-Szolnok Megyei Bíróság - Madžarska) - Mahagében Kft proti Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-dunántúli Regionális Adó Főigazgatósága (C-80/11), Péter Dávid proti Nemzeti Adó- és Vámhivatal Észak-alföldi Regionális Adó Főigazgatósága (C-142/11)
(Združeni zadevi C-80/11 in C-142/11)
(Obdavčenje - DDV - Šesta direktiva - Direktiva 2006/112/ES - Pravica do odbitka - Pogoji za izvajanje - Člen 273 - Nacionalni ukrepi za boj proti goljufijam - Praksa nacionalnih davčnih organov - Zavrnitev pravice do odbitka v primeru nezakonitega ravnanja izdajatelja računa, ki se nanaša na blago ali storitve, v zvezi s katerimi se uveljavlja ta pravica - Dokazno breme - Obveznost davčnega zavezanca, da zagotovi zakonito ravnanje izdajatelja tega računa in da to dokaže)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Baranya Megyei Bíróság, Jász-Nagykun-Szolnok Megyei Bíróság
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Mahagében Kft (C-80/11), Péter Dávid (C-142/11)
Toženi stranki: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-dunántúli Regionális Adó Főigazgatósága (C-80/11), Nemzeti Adó- és Vámhivatal Észak-alföldi Regionális Adó Főigazgatósága (C-142/11)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Baranya Megyei Bíróság - Razlaga Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) - Pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega davka v okviru prakse nacionalnih davčnih organov - Obveznost davčnega zavezanca, da dokaže, da je bila transakcija, ki je predmet računa dejansko opravljena in zakonito poslovanje družbe, izdajateljice računa.
Izrek
1. Člene 167, 168(a), 178(a), 220, točka 1, in 226 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, na podlagi katere davčni organ davčnemu zavezancu zavrne pravico, da od davka na dodano vrednost, ki ga mora plačati, odbije znesek davka, ki ga dolguje ali ga je plačal za storitve, ki so bile zanj opravljene, ker je izdajatelj računa za te storitve ali kateri od njegovih ponudnikov ravnal nezakonito, ne da bi ta davčni organ na podlagi objektivnih dejavnikov dokazal, da je zadevni davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil navedeni izdajatelj ali drug trgovec v dobavni verigi.
2. Člene 167, 168(a), 178(a) in 273 Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero davčni organ zavrne pravico do odbitka, ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa za blago, glede katerega se uveljavlja pravica do odbitka, status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila davka na dodano vrednost, oziroma ker navedeni davčni zavezanec razen tega računa nima drugih dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dokazati, da so navedene okoliščine podane, čeprav so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki so v Direktivi 2006/112 določeni za uveljavljanje pravice do odbitka, in davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
____________1 - UL C 179, 18.6.2011.