Obvestilo v UL

 

Tožba Viz Stal in Duferco Commerciale SpA proti Svetu Evropske unije, vložena dne 11. avgusta 2004

(Zadeva T-335/04)

(Jezik postopka: angleščina)

Viz Stal, Ekaterinburg (Rusija), in Duferco Commerciale SpA, Genova (Italija), ki ju zastopata R. Luff in J-F. Bellis, lawyers, sta dne 11. avgusta 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Svetu Evropske unije.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, da:

razglasi za nično Uredbo Sveta (ES) št. 990/2004 z dne 17. maja 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 151/2003 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin s poreklom iz Rusije, v delu, v katerem uvaja dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnih proizvodov, ki jih proizvaja Viz Stal in v Evropsko skupnost uvaža Duferco;

odloči, da sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za Viz Stal v izpodbijani uredbi, začasno ostane v veljavi, dokler pristojni organi ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za skladnost s to sodbo;

Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Izpodbijana uredba¹ je bila sprejeta na podlagi vmesnega pregleda, ki je bil uveden na podlagi zahtevka, ki ga je vložil pritožnik, Viz Stal, in tudi zahtevka, ki ga je vložil drug ruski proizvajalec proizvoda. Oba zahtevka sta bila utemeljena s tem, da sta proizvajalca izpolnila zahteve za priznanje statusa tržnega gospodarstva in da so se njune dampinške marže znižale.

V okviru vmesnega pregleda, ki je bil omejen na določitev dampinške marže, sta bili izračunani normalna vrednost in izvozna cena tožeče stranke in, kot posledica, določena protidampinška marža tožeče stranke Viz Stal. Tožeči stranki zatrjujeta, da sta bili normalna vrednost in izvozna cena določeni protipravno.

V podporo svoji tožbi tožeči stranki navajata, da je Komisija kršila člene 2(3) in 2(5) osnovne uredbe², s tem da je zavrnila cene, ki jih je Viz Stal plačal svojemu dobavitelju. Po navajanju tožečih strank je Komisija napačno odločila, da sta bila Viz Stal in njegov dobavitelj, Magnitogorsk, povezani stranki in da so bile zaračunane cene nezanesljive. V tem pogledu tožeči stranki zatrjujeta tudi kršitev njunih pravic do obrambe, kot jih zagotavljata člen 18(4) osnovne uredbe in člen 6.2 Protidampinškega sporazuma STO.

Tožeči stranki nadalje navajata, da je Komisija kršila člena 2(5) in 2(6) osnovne uredbe, ker je povečala stroške financiranja, ki so nastali Viz Stal, kakor so bili navedeni v njenih računovodskih evidencah, s tem da je uporabila obrestno mero za brezobrestna posojila, ki jih je dal Vetrade, matično podjetje Viz Stal. Glede na navajanja tožečih strank, Viz Stalu v zvezi s temi posojili, ki se ne morejo primerjati s posojili, ki jih dajo neodvisne tretje stranke, v resnici niso nastali nobeni stroški. Tožeči stranki trdita tudi, da je bila obrestna mera, ki jo je uporabila Komisija, arbitrarna.

Nazadnje tožeči stranki trdita, da se je Komisija motila v tem, da je dvakrat odštela stroške kredita od izvozne cene. Navajata, da je Komisija, po eni strani, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, odštela stroške kredita kot del prodajnih, splošnih in upravnih stroškov. Po drugi strani je Komisija tudi, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, prilagodila izvozno ceno stroškom kredita, povezanim s plačilnimi pogoji, ki jih je Duferco določil prvemu neodvisnemu kupcu.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 990/2004 z dne 17. maja 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 151/2003 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih elektropločevin s poreklom iz Rusije (UL L 182, str. 5).

² - Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu [dampinškemu] uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 1996 L 56, str. 1).