Združeni zadevi C‑473/19 in C‑474/19
Föreningen Skydda Skogen in drugi
proti
Länsstyrelsen i Västra Götalands län in drugim
(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Vänersborgs tingsrätt, mark ‑ och miljödomstolen)
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. marca 2021
„Predhodno odločanje – Okolje – Direktiva 92/43/EGS – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Člen 12(1) – Direktiva 2009/147/ES – Ohranjanje prostoživečih ptic – Člen 5 – Gozdarstvo – Prepovedi, katerih namen je zagotovitev ohranitve zaščitenih vrst – Načrt končnega poseka – Območje, na katerem so zaščitene vrste“
1. Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 2009/147 – Ukrepi, potrebni za vzpostavitev splošnega sistema varstva – Prepovedi, katerih namen je zagotovitev ohranitve zaščitenih vrst – Področje uporabe – Vrste prosto živečih ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic – Nacionalna praksa, ki uporabo teh prepovedi omejuje na nekatere kategorije vrst ptic, na tiste, ki so do določene mere ogrožene ali pa njihova populacija dolgoročno upada – Nedopustnost
(člen 191(2) PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/147, uvodne izjave od 3 do 5, členi 1(1), od 2 do 5, 7, 9 ter Priloga I)
(Glej točke od 33 do 45 ter točko 1 izreka.)
2. Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Strogo varstvo živalskih vrst, navedenih v prilogi IV(a) – Prepovedi namernega ujetja ali ubitja ali vznemirjanja zaščitenih živalskih vrst in uničevanja ali odvzema njihovih jajc – Pogoji uporabe – Tveganje negativnega vpliva dejavnosti na stanje ohranjenosti zadevne živalske vrste – Neupoštevnost
(Direktiva Sveta 92/43, člena 1(i), 12(1) od (a) do (c) ter Priloga IV, točka (a))
(Glej točke od 50 do 61, od 75 do 77 ter točko 2 izreka.)
3. Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Strogo varstvo živalskih vrst, navedenih v prilogi IV(a) – Obseg – Nacionalna praksa, ki iz varstva izključuje živalske vrste, ki so dosegle ugodno stanje ohranjenosti – Nedopustnost
(Direktiva Sveta 92/43, tretja in šesta uvodna izjava, člena 2(1) in (2), 12(1) ter Priloga IV, točka (a))
(Glej točke od 62 do 66 ter točko 2 izreka.)
4. Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Strogo varstvo živalskih vrst, navedenih v prilogi IV(a) – Prepoved poškodovanja ali uničenja razmnoževališč ali počivališč – Pogoji uporabe – Tveganje negativnega vpliva dejavnosti na stanje ohranjenosti zadevne živalske vrste – Neupoštevnost
(Direktiva Sveta 92/43, člen 12(1)(d) ter Priloga IV, točka (a))
(Glej točke od 81 do 86 ter točko 3 izreka.)
Povzetek
Skogsstyrelsen (agencija za gozdove, Švedska), ki je prejela obvestilo o sečnji v zvezi z gozdnim območjem v občini Härryda (Švedska), je izdala mnenje, v skladu s katerim končni posek skoraj vseh dreves na zadevnem območju, ki je naravni habitat nekaterih zaščitenih vrst, ni v nasprotju s švedsko ureditvijo o varstvu vrst, če se spoštujejo priporočeni previdnostni ukrepi.
Tri društva za varstvo okolja so menila, da načrtovana sečnja krši navedeno ureditev, s katero se v švedski pravni red prenašata Direktivi o pticah(1) in o habitatih(2), zato so od Länsstyrelsen i Västra Götalands län (regionalni upravni odbor Västra Götaland, Švedska) zahtevala, naj posreduje. Upravni odbor se je vseeno odločil, da ne sprejme nadzornih ukrepov in se je v bistvu pridružil pozitivnemu mnenju agencije za gozdove.
Društva so odločbo upravnega odbora izpodbijala pred Vänersborgs tingsrätt, mark ‑ och miljödomstolen (oddelek za prostorske in okoljske zadeve sodišča prve stopnje v Vänersborgu, Švedska) To sodišče je tako moralo odločiti o vplivu zadevne gozdarske dejavnosti na varstvo vrst, prisotnih na zadevnem območju, zato je Sodišču predložilo več vprašanj za predhodno odločanje, ki se nanašajo na pogoje uporabe in obseg prepovedi, ki jih v zvezi s tem določata direktivi o pticah in o habitatih.
Presoja Sodišča
Najprej, glede Direktive o pticah je Sodišče poudarilo, da ta državam članicam v skladu s svojim členom 5 nalaga sprejetje potrebnih ukrepov za uvedbo splošnega sistema varstva ptic, ki med drugim zajema prepovedi namernega ubitja, ujetja in vznemirjanja teh ptic in njihovih jajc.(3)
Sodišče je pojasnilo, da področje uporabe teh prepovedi zajema vse vrste prostoživečih ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, in zato, nasprotno od švedske prakse, ne zajema le nekaterih kategorij vrst, in sicer tistih, ki so naštete v Prilogi I k tej direktivi, vrst, ki so do določene mere ogrožene, ali vrst, katerih populacija dolgoročno upada. To razlago podkrepljujeta predmet in namen Direktive o pticah ter kontekst, v katerega se umešča njen člen 5.(4) V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da je ohranitev vrst ptic potrebna za doseganje visoke ravni varstva okolja ter ciljev Unije v smislu trajnostnega razvoja in izboljšanja življenjskih razmer. Sodišče je poleg tega poudarilo, da Direktiva o pticah razlikuje med sistemom splošnega varstva, ki se uporablja za vse vrste ptic in specifično usmerjenim in okrepljenim sistemom varstva, vzpostavljenim za vrste ptic, naštete v njeni prilogi I.
Dalje, Sodišče je opozorilo, da tako kot Direktiva o pticah tudi Direktiva o habitatih določa vzpostavitev sistema strogega varstva zaščitenih živalskih vrst, ki med drugim temelji na prepovedih namernih dejanj, ki so navedena v členu 12(1), od (a) do (c), te direktive, in sicer ujetja ali ubitja, vznemirjanja osebkov teh vrst ter uničenja ali odvzema njihovih jajc.(5)
V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da pogoj v zvezi z namernostjo pomeni, da je avtor zadevnega dejanja hotel eno izmed zgoraj navedenih posledic oziroma je vsaj pristal na njeno možnost, tako da se prepovedi iz člena 12(1), od (a) do (c), Direktive o habitatih lahko uporabljajo za dejavnost, kot je dejavnost izkoriščanja gozda, katere cilj je očitno drug kot namerno ujetje ali ubitje, namerno vznemirjanje živalskih vrst ali namerno uničevanje ali odvzem jajc. Glede na cilje Direktive o habitatih ter besedilo in kontekst zgoraj navedene določbe(6) uporaba teh prepovedi ravno tako ni pogojena s tem, da dana dejavnost pomeni tveganje negativnega vpliva na stanje ohranjenosti zadevnih vrst. Nasprotna razlaga bi privedla do obidenja presoje vpliva dejavnosti na stanje ohranjenosti živalske vrste, ki pa je po drugi strani potrebna za sprejetje odstopanj od teh prepovedi.(7)
Poleg tega, ker je cilj Direktive o habitatih v okviru ohranitve biotske raznovrstnosti zagotovitev obnovitve ali vzdrževanja ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, se prepovedi, določene v členu 12(1), od (a) do (c), te direktive uporabljajo tudi za vrste, ki so dosegle tako stanje ohranjenosti, saj je te treba varovati pred kakršnim koli poslabšanjem tega stanja.
Dalje, Sodišče je opozorilo, da morajo pristojni organi za namene uresničitve ciljev Direktive o habitatih sprejeti preventivne ukrepe in predvideti dejavnosti, ki bi bile škodljive za zaščitene vrste. Zato mora predložitveno sodišče preveriti, ali v sporu o glavni stvari zadevna gozdarska dejavnosti temelji na preventivnem pristopu ob upoštevanju potreb ohranjanja zadevnih vrst, upoštevaje gospodarske, družbene, kulturne, regionalne in lokalne zahteve.
Nazadnje, glede prepovedi poškodovanja ali uničenja razmnoževališč ali počivališč iz člena 12(1)(d) Direktive o habitatih(8) je Sodišče navedlo, da strogo varstvo iz te določbe ni odvisno od števila osebkov vrste, ki so na zadevnem območju. To varstvo a fortiori ne sme biti odvisno od tveganja negativnega vpliva na stanje ohranjenosti zadevne vrste, kadar je trajna ekološka funkcionalnost naravnega habitata te vrste, kljub previdnostnim ukrepom, izgubljena.