Sodba Splošnega sodišča z dne 15. novembra 2018 – Banco Santander/Komisija
(Zadeva T-227/10)1
(Državne pomoči – Določbe o davku od dohodkov pravnih oseb, ki podjetjem, ki imajo davčni domicil v Španiji, omogočajo amortizacijo dobrega imena, ki izhaja iz pridobitev deležev v podjetjih, ki imajo davčni domicil v tujini – Sklep o razglasitvi pomoči za nezdružljivo z notranjim trgom in o odreditvi njenega vračila – Pojem državne pomoči – Selektivnost – Referenčni sistem – Odstopanje – Različno obravnavanje – Upravičenost različnega obravnavanja – Podjetja, ki so upravičenci do ukrepa – Legitimno pričakovanje)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Banco Santander, SA (Santander, Španija) (zastopniki: sprva J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, M. Muñoz de Juan in R. Calvo Salinero, nato J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, R. Calvo Salinero in A. Lamadrid de Pablo, odvetniki)
Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in C. Urraca Caviedes, agenta)
Predmet
Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti člena 1(1) Odločbe Komisije z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL 2011, L 7, str. 48) in, podredno, člena 4 te odločbe.
Izrek
Tožba se zavrne.
Banco Santander, SA supportera poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.
____________
1 UL C 195, 17.7.2010.