Pritožba, ki jo je 19. septembra 2016 vložil HL zoper sodbo, ki jo je 20. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-112/15, HL/Komisija

(Zadeva T-668/16 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: HL (Bruselj, Belgija) (zastopnik: R. Rata, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 20. julija 2016 v zadevi F-112/15;

razglasi ničnost sklepa organa Evropske komisije za imenovanja z dne 14. novembra 2014, ki je bil izdan kot upravno obvestilo št. 41-2014 in s katerim je bil določen seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2014, v delu, v katerem v njem ni navedeno ime pritožnika;

Evropski komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in plača stroške pritožnika.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v zvezi z zavrnitvijo prvega tožbenega razloga pritožnika kot neutemeljenega. Pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z njegovim prvim tožbenim razlogom storilo štiri glavne napake:

prvič, Sodišče za uslužbence je v nasprotju s sodno prakso, ki se uporabi, ugotovilo, da mu ni treba preverjati zakonitosti ukrepov organa za imenovanja, če organ za imenovanja izjavi, da je izpolnil svoje zakonske dolžnosti in obveznosti;

drugič, Sodišče za uslužbence je napačno zavrnilo poročilo skupnega odbora za spremljanje kot dokaz in ni upoštevalo dokazane neprimerljivosti v virih informacij, ki jih je uporabil organ za imenovanje;

tretjič: Sodišče za uslužbence neupravičeno ni upoštevalo obstoja trditve in dokazov pritožnika v zvezi z matematično presojo metodologije dobesednega ocenjevanja, ki jo je uporabil organ za imenovanja, ter celotnega drugega dela prvega tožbenega razloga pritožnika;

četrtič: Sodišče za uslužbence je napačno domnevalo, da neobstoj dejanske preučitve primerjalnih odlik ne more pripeljati do razglasitve ničnosti sklepa o napredovanju.

Drugi pritožbeni razlog: pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z drugim tožbenim razlogom napačno uporabilo pravo, ker:

prvič, je samovoljno omejilo obseg in uporabo člena 25 Kadrovskih predpisov ter temeljnih pravic, ki jih ima pritožnik na podlagi prava Unije, na način, ki ni v skladu z voljo zakonodajalca Unije, in

drugič, je drugi tožbeni razlog, ki ga je navedel pritožnik, zavrnilo kot neutemeljen iz očitno napačnih razlogov.

Tretji pritožbeni razlog: neobstoj nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora, zaradi česar je bila kršena pravica pritožnika do učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnik trdi, da:

prvič, je sodnik poročevalec podal pristranske trditve, ki kažejo na subjektivnost v pripravljalnem poročilu, s katerim je bila vnaprej določena odločitev v zvezi s tožbenimi razlogi pritožnika;

drugič: predsednik Sodišča za uslužbence ni izločil sodnika in predodelil zadeve drugemu senatu, čeprav je bilo priznano, da so bile sporne pristranske trditve kopirane iz druge zadeve z drugimi tožečimi strankami;

tretjič; Sodišče za uslužbence je selektivno zanemarilo in zavrnilo ključne trditve in dokaze, ne da bi jih upoštevalo ali preučilo. Skratka, pritožnik meni, da je Sodišče za uslužbence kršilo njegovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker ni opravilo nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora.

____________