Zadeva T‑169/12
Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK)
in
Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF)
proti
Svetu Evropske unije
„Damping – Uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije – Delni vmesni pregled – Izračun stopnje dampinga – Spremenjene okoliščine – Trajnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 28. aprila 2015
1. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidampinške dajatve – Cilj – Preverjanje potrebe po ohranitvi protidampinških ukrepov – Pogoji za odpravo ukrepa – Bistvena in trajna sprememba okoliščin – Kumulativnost teh pogojev
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(3) in (9))
2. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidampinške dajatve – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje
(člen 256 PDEU; Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(3))
3. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidampinške dajatve – Preverjanje potrebe po ohranitvi protidampinških ukrepov – Metoda ali načini preverjanj – Diskrecijska pravica institucij – Retrospektivna analiza in analiza prihodnjega stanja
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(3))
4. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidampinške dajatve – Razlika od postopka prvotne preiskave
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(1) in (3))
5. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Vračilo protidampinških dajatev – Vračilo protidampinških dajatev na podlagi člena 11(8) Uredbe št. 1225/2009 – Pogoji
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 11(8))
6. Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Postopek delnega vmesnega pregleda protidampinške dajatve – Preverjanje potrebe po ohranitvi protidampinških ukrepov – Določitev stopnje dampinga – Obveznost določitve natančnega zneska stopnje dampinga – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člena 2(11) in (12) ter 11(3) in (9))
7. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Spoštovanje v okviru upravnih postopkov – Protidamping – Obveznost institucij, da s skrbnostjo zagotovijo informacije zadevnih podjetij – Obseg
(Uredba Sveta št. 1225/2009, člen 20(2))
1. V skladu s členom 11(3) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (temeljna uredba) je cilj vmesnega pregleda preveriti potrebo po ohranitvi protidampinških ukrepov. V zvezi s tem morajo institucije najprej oceniti potrebo po ohranitvi obstoječega ukrepa in v zvezi s tem ugotoviti obstoj ne le bistvenih, ampak tudi trajnih spremenjenih okoliščin, ki se nanašajo na damping. Neizpolnitev enega od teh kumulativnih pogojev zato zadošča, da lahko instituciji ugotovita potrebo po nadaljnjem izvajanju navedenega ukrepa v veljavi.
Šele ko je bil preizkus potrebe po ohranitvi obstoječih ukrepov opravljen in če so se institucije odločile spremeniti obstoječe ukrepe, jih pri opredelitvi novih ukrepov zavezujejo določbe člena 11(9) temeljne uredbe, ki jim podeljuje izrecno pravico in dolžnost, da načeloma uporabijo metodologijo, kot je ta, uporabljena v prvotni preiskavi, na podlagi katere je bila naložena protidampinška dajatev.
(Glej točke 43, 49, 56, 63, 77 in 91.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 44, 45, 50 in 53.)
3. V okviru vmesnega pregleda protidampinške dajatve je posledica nadzora, ki ga mora Komisija opraviti v zvezi s spremembo okoliščin, ki lahko utemeljijo odpravo take dajatve, to, da mora ta opraviti ne le retrospektivno analizo razvoja zadevnega položaja, ampak tudi analizo verjetnega prihodnjega razvoja položaja od sprejetja ukrepa za pregled naprej, da bi ocenila verjeten vpliv odprave ali spremembe navedenega ukrepa.
Zadevna institucija mora v okviru ocene prihodnjega stanja ob upoštevanju dokazov, ki jih predloži vlagatelj zahteve za pregled, preveriti, da se damping v prihodnosti ne bo ponovno pojavil ali se povečal, tako da ukrepi za njegovo preprečevanje niso več potrebni. Potreba po pregledu ukrepa v veljavi je pogojena z ugotovitvijo, prvič, da so se okoliščine, ki se nanašajo na damping, bistveno spremenile, in drugič, da so te spremembe trajne. Neizpolnitev enega od teh kumulativnih pogojev zato zadošča, da lahko instituciji ugotovita potrebo po nadaljnjem izvajanju navedenega ukrepa v veljavi.
Ker poleg tega v členu 11(3), drugi in tretji pododstavek, Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (temeljna uredba) nikakor ni določen vrstni red, v katerem morata biti ta preizkusa opravljena, in ker imajo institucije široko diskrecijsko pravico, ki vključuje možnost sklicevanja na oceno prihodnjega stanja, če ta ne izkazuje potrebe po ohranitvi ukrepov, institucijama ni treba opraviti podrobne retrospektivne analize in torej glede dampinga opraviti natančnega izračuna njegove stopnje.
V teh okoliščinah lahko institucije, če menijo da je to primerno, začnejo z oceno prihodnjega stanja in torej, če ugotovijo, da spremenjene okoliščine, ki jih navaja vlagatelj zahteve za pregled in ki kažejo na zmanjšanje ali odpravo dampinga, ugotovljenega v postopku prvotne preiskave, niso trajne, ne izračunajo natančne stopnje dampinga v okviru postopka pregleda.
(Glej točke od 46 do 51, 69, 77 in 94.)
4. Postopek pregleda se na področju ukrepov trgovinske zaščite načeloma razlikuje od postopka prvotne preiskave, ki je urejen v drugih določbah Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (temeljna uredba), namen nekaterih od teh ob upoštevanju splošne ureditve in ciljev sistema ni, da bi se uporabile za postopek pregleda.
Objektivna razlika med tema vrstama postopkov namreč temelji na dejstvu, da je uvoz, ki je predmet postopka pregleda, tisti, za katerega so bili že uvedeni dokončni protidampinški ukrepi in v zvezi s katerim je bilo načeloma predloženo dovolj dokaznega gradiva za ugotovitev, da bi ukinitev teh ukrepov verjetno spodbudila nadaljevanje ali ponovni pojav dampinga in škode. Nasprotno pa je, ko je uvoz predmet začetne preiskave, namen te preiskave ravno ugotoviti obstoj, stopnjo in učinek vsakega zatrjevanega dampinga. Uporaba določb člena 11(3) temeljne uredbe nikakor ne more vplivati na cilje člena 11(1) te uredbe.
Cilj člena 11(1) temeljne uredbe je namreč zagotoviti, da protidampinški ukrep ostane v veljavi, le dokler je potrebno za preprečevanje dampinga. Cilj člena 11(3) te uredbe pa je, da se preveri potreba po ohranitvi protidampinških ukrepov. Kadar instituciji menita, da spremenjene okoliščine niso trajne, pravilno in ne da bi ogrozili cilj člena 11(1) temeljne uredbe ugotovita, da je bilo treba ukrep ohraniti v veljavi.
(Glej točke 59, 60, 62 in 63.)
5. Na področju ukrepov trgovinske zaščite postopek vračila iz člena 11(8) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti dejansko omogoča vračilo že plačanih dajatev, če se dokaže, da je bila stopnja dampinga, na podlagi katere so bile dajatve plačane, odpravljena ali znižana na raven, nižjo od uporabljene ravni. Je torej izključno retrospektiven, saj se uporabi izključno v okoliščinah, v katerih je bila protidampinška dajatev plačana, čeprav pri zadevnem uvozu ni šlo za damping ali pa je bil damping pri njem manjši.
(Glej točko 79.)
6. Spremembe okoliščin iz člena 11(3) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (temeljna uredba) in iz člena 11(9) te uredbe se na eni strani razlikujejo glede na njun cilj. Spremenjene okoliščine v smislu člena 11(3) te uredbe se nanašajo na damping in škodo. Spremenjene okoliščine iz določb člena 11(9) navedene uredbe pa se nanašajo na parametre, uporabljene med drugim v skladu z določbami člena 2(11) in (12) te uredbe, v okviru metode, ki je bila v prvotni preiskavi, na podlagi katere je bila naložena dajatev, uporabljena za izračun stopnje dampinga. Ugotovljene spremenjene okoliščine lahko v skladu s členom 11(9) temeljne uredbe med drugim pomenijo, da parameter, uporabljen v prvotni preiskavi, ni več zanesljiv.
Na drugi strani imajo institucije v okviru preučitve potrebe po nadaljnjem izvajanju obstoječih ukrepov široko diskrecijsko pravico, ki vključuje možnost sklicevanja na oceno prihodnjega stanja. Zgolj če je bil preizkus te potrebe izveden in če so se institucije odločile spremeniti obstoječe ukrepe, jih pri opredelitvi novih ukrepov zavezuje določba člena 11(9) temeljne uredbe, ki jim nalaga uporabo metodologije, določene v členu 2 iste uredbe.
Člen 11(9) temeljne uredbe se namreč uporabi šele po tem, ko je bil v skladu s členom 11(3) navedene uredbe ugotovljen obstoj trajnih spremenjenih okoliščin in ko je bilo na podlagi navedenih določb odločeno, da se obstoječe ukrepe spremeni, tako da je potrebno izračunati novo stopnjo dampinga. Če pa so institucije ugotovile neobstoj trajnih spremenjenih okoliščin, se člen 11(9) temeljne uredbe ne uporabi.
Poleg tega okoliščina, da pojem trajnosti v členu 11(3) temeljne uredbe ni izrecno uporabljen, ni pomembna v zvezi z vprašanjem, ali člen 11(9) navedene uredbe v povezavi s členom 2(12) navedene uredbe institucijama nalaga obveznost natančnega izračuna stopnje dampinga v vmesnem pregledu. Določbo člena 11(3) temeljne uredbe je glede dampinga namreč treba razlagati tako, da instituciji pooblašča, da izvedeta tako retrospektivno oceno kot tudi oceno prihodnjega stanja. Če po oceni prihodnjega stanja ugotovita neobstoj trajnosti spremenjenih okoliščin, ni treba natančno določiti stopnje dampinga.
(Glej točke od 90 do 92 in 94.)
7. Zahtev, ki izhajajo iz spoštovanja pravice do obrambe, ni treba upoštevati samo med postopki, ki lahko privedejo do naložitve kazni, ampak tudi v postopkih preiskave pred sprejetjem protidampinških uredb, ki lahko neposredno in posamično zadevajo zadevna podjetja in imajo za njih neugodne posledice. Zlasti mora biti zainteresiranim podjetjem med upravnim postopkom omogočeno, da primerno predstavijo svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokazih, na katerih temeljijo trditve institucij Evropske unije o obstoju dampinga in škode, ki naj bi s tem nastala. Te zahteve so bile natančno določene tudi v členu 20(2) Uredbe št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.
(Glej točko 98.)